Stranke vladne koalicije se pred volitvami s svojimi ljudmi utrjujejo v pomembnih državnih podjetjih

Nova Slovenija je stranka, ki daje velik pomen svobodni gospodarski pobudi na prostem trgu. Že pred leti so se javno zavzeli za umik politike iz gospodarstva, kar so kasneje izpostavljali kot eno svojih osrednjih prizadevanj. A ravno ta ista Nova Slovenija je bila v dveh letih, odkar koalicijska partnerica sodeluje v tretji vladi Janeza Janše, udeležena pri nekaterih najbolj eklatantnih primerih političnega kadrovanja.

Tako je bil poleti leta 2020 na čelo Darsa imenovan vidni član in nekdanji podpredsednik NSi Valentin Hajdinjak. Pomemben član stranke Jernej Vrtovec, ki vodi ministrstvo za infrastrukturo, je novembra lani v intervjuju za Večer povedal, da odgovornost za imenovanje Hajdinjaka nosi nadzorni svet Darsa: "Zame politična opredelitev ne sme biti razlog za diskriminacijo določene osebe pri zaposlitvi. Ta ista politična pripadnost pa ne sme biti niti prednost, ki bi ji pomagala pri pridobitvi funkcije." Na Dars je odšel tudi Damijan Jaklin, župan Velike Polane, ki je bil v času spornih nabav medicinske in zaščitne opreme zaradi epidemije koronavirusa državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi predsednik NSi Matej Tonin. Jaklin je takrat vodil tudi medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme.

Kadri Vizjakovega kabineta

Tudi sicer Vrtovca, čigar resor je zadolžen tudi za področje energetike, povezujejo z nekaterimi najbolj razvpitimi primeri kadrovskih menjav v energetskih podjetjih, čeprav je sam doslej javno venomer zanikal, da bi bil z njimi povezan. Tako mu je tudi nekdanji predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič očital, da stoji za njegovo menjavo novembra lani. Ribiča je kasneje na tem položaju nasledil Aleksander Zupančič, nekdanji direktor Komunale Brežice, ki je pred tem vodil kabinet ministra za okolje in vidnega člana SDS Andreja Vizjaka. Zupančič je bil lansko leto imenovan tudi v nadzorni svet Petrola, kar je za marsikoga sporno, glede na to, da je Vizjak pred vladno odločitvijo o deregulaciji cen naftnih derivatov kupil večjo količino delnic Petrola, katerih vrednost se je od takrat znatno povečala. Kmalu je sledila še menjava na mestu predsednika uprave Elektra Maribor, kjer je Borisa Soviča zamenjal Jože Hebar, ki po informacijah nekaterih virov sodi v krog NSi, a je Vrtovec ob njegovem imenovanju za Večer povedal, da ga ne pozna.

Politične lovke v energetska podjetja

Jeseni 2020 je bil v nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) imenovan županski kandidat NSi v Velikih Laščah na zadnjih lokalnih volitvah Andrej Janša. Še en nekdanji strankin županski kandidat, Silvo Sok, pa je bil imenovan v nadzorni svet Slovenskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), kamor so imenovali tudi Martina Brataniča. Tudi Bratanič je kader iz Vizjakovega kabineta, in sicer iz časov prve Janševe vlade, ko je Vizjak vodil ministrstvo za gospodarstvo. Bratanič je v tem mandatu postal tudi direktor državnega operaterja trga z elektriko Borzen. V nadzorni svet Borzena sta bila imenovana tudi predsednik lokalnega odbora NSi v Postojni Peter Žmak in Tomaž Kokot, občinski svetnik SDS v Poljčanah, ki je v tem mandatu postal tudi generalni direktor Pošte Slovenije.

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pojasnjuje, da v stranki zagovarjajo umik države iz politike in gospodarstva, kar so zapisali tudi v program pred zadnjimi volitvami: "Smiselno pa je, da država obdrži večinsko lastništvo v strateških podjetjih na področju prometne, transportne in logistične infrastrukture ter elektroenergetskega sistema." Kot še pove Horvat, imajo v demokratični družbi nosilci odgovornosti dolžnost, da na določena mesta v skladu s svojimi pristojnostmi imenujejo ljudi, ki so sposobni in jim zaupajo, ne glede na politično pripadnost: "Težava je, če so odgovorna mesta zaupana ljudem brez ustreznih kompetenc, ki družb ne vodijo v skladu z interesi podjetij."

V sredo popoldne je prišlo do ene najvidnejših kadrovskih menjav v tem mandatu, saj je nadzorni svet Gen energije za novega generalnega direktorja družbe imenoval Blaža Košoroka, člana SDS in dozdajšnjega državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo, ki je v preteklosti vodil tudi HSE. Do spremembe je prišlo, potem ko je vodenje nadzornega sveta Gen energije prevzela Ksenija Flegar, ki sodi med kadre gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Flegarjeva je v času Počivalškovega ministrovanja prevzela tudi vodenje Direktorata za turizem.

Odvetnik predsednika SDS Janeza Janše Franci Matoz pa je med drugim postal predsednik nadzornega sveta v Luki Koper, namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic in član nadzornega sveta Družbe za upravljanje terjatev bank. Človek iz krogov SDS pa bdi tudi nad državnim premoženjem, saj je bil za predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga imenovan Janez Žlak, ki je lani postal tudi predsednik nadzornega sveta Petrola.

Danes je političnega kadrovanja precej več

Profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Marko Jaklič ocenjuje, da je bilo političnih kadrovanj v zadnjem mandatu precej več v primerjavi s preteklimi vladami. Kot pravi, so že v času vlade Marjana Šarca izvedli več tovrstnih imenovanj v primerjavi s predhodno vlado Mira Cerarja. V času Cerarjeve vlade je tudi sam bil član komisije, ki je izbirala člane nadzornega sveta SDH, te pa so v skladu z zakonom nato na predlog vlade potrdili v državnem zboru. "Tudi to je politično kadrovanje, ampak način dela je bil tak, da smo bili pri tem popolnoma samostojni, v komisiji pa smo bili strokovnjaki z različnih področij. Takratna finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je od komisije želela predloge treh kandidatov, med katerimi je sama izbrala dva. Današnja imenovanja pa so smešnica, vse se očitno zgodi po narekih. Tudi pri zadnjih imenovanjih vidimo, da politika išče položaje za svoje ljudi, kar absolutno ni prava pot v smislu normalnih demokratičnih standardov ali standardov OECD." Tako kadrovanje je lahko zelo problematično tudi za samo delovanje družb, opozarja Jaklič. "V nekaterih primerih se nadzorniki preko vpliva na upravo vtikajo v kadrovanje na nižjih ravneh. Tu ne gre za meritokratsko ravnanje, torej se ne kadruje glede na kompetence teh ljudi, temveč po načelu, da so naši. To je zelo avtokratski način delovanja, za katerega vemo, kam lahko pripelje, predvsem pa lahko posledično pomeni precej slabše poslovanje teh gospodarskih družb. Na koncu vse to plačamo davkoplačevalci in uporabniki storitev teh podjetij." Pri tem Jaklič še poudarja, da ne gre samo za negativen učinek v ekonomskem smislu, temveč imajo takšna kadrovanja tudi politični vpliv: "Ko ljudje to gledamo, se zmanjšuje zaupanje v institucije, zaradi česar potem včasih tudi sami delujemo nekonstruktivno."