Sto dni vlade: Asimetrična koalicija je skoncentrirala oblast

V začetnem obdobju je vlada lahko predvsem delila, prihaja pa obdobje, ko bo morala jemati, a s tem si bo nakopala še več nasprotnikov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsedniki vladnih strank Aleksandra Pivec, Janez Janša, Matej Tonin in Zdravko Počivalšek.
Robert Balen

Prvih sto dni tretje vlade Janeza Janše sta zaznamovala epidemija covida-19 in sprejetje treh obsežnih protikoronskih paketov, a v svojem kratkem času obstoja je kljub temu odprla frontne linije s skoraj vsemi družbenimi podsistemi, z liberalno civilno družno in mediji kot četrto vejo oblasti. Odmevni so spopadi vlade z okoljevarstvenimi organizacijami in kulturniki, največja vladna stranka SDS pa razburja svoje koalicijske partnerice z odpiranjem ideoloških tem in z vojno z mediji, tudi na evropskem parketu z depešo o medijih, ki je bila poslana na Svet Evrope.

SDS ne trpi nobene nepodrejene institucije
"Ta vlada je v prvem hipu izvedla korekcijo kurza, izvedla je hiter preskok v krizno odzivanje. Ta prva gesta, ki je bila sicer že sama pospremljena z nenavadnim spektaklom, je verjetno edina pozitivna stvar pri tej vladi," komentira filozof in sodelavec ZRC SAZU dr. Tadej Troha, ki to potezo ocenjuje kot objektivno dobro narejeno. Podobno sociolog in analitik dr. Gorazd Kovačič: "Vlada je prvi val epidemije uspešno obvladala, pri čemer sta bili ključni izjemna požrtvovalnost delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu ter discipliniranost ljudi." Dodaja pa, da vlado vodi "skrajno desno stranka, ki napada vse avtonomne institucije v družbi, od sodišč, policije in strokovnih javnih agencij do novinarjev, medijev in kulturnikov". Hkrati ugotavlja, da SDS ne "trpi nobene nepodrejene javne ali zasebne institucije, skratka skuša skoncentrirati oblast". Kmalu po prevzemu oblasti je vlada zamenjala ključne ljudi v policiji, vojski in obveščevalnem sektorju, torej v celotnem represivnem aparatu. Takšna politika je, pravi Kovačič, povzročila tudi reakcijo, in sicer so se že v času karantene začela množična protestna zborovanja, ki trajajo vsak petek, in kaže, da bodo še kar trajala, morda bodo to vlado spremljala skozi ves mandat. Glavna zahteva protestnikov so predčasne volitve.

Kakšen demografski sklad
Kovačič koalicijo SDS-SMC-NSi-Desus označuje za izrazito asimetrično: "Vladajoča stranka si je koalicijo povsem instrumentalizirala in poskrbela za njihovo diskreditacijo. Trije koalicijski partnerji so bili prej kot po stotih dneh že skuhani in ne morejo zapustiti koalicije, preprosto zato, ker vedo, da bodo težko preživeli naslednje volitve." Opozicijske stranke v parlamentu uporabljajo parlamentarna orodja, kot so preiskovalne komisije in interpelacije, ampak ta še nikoli niso bila uspešna, dokler koalicija ni sama razpadla. "Če bo SMC zvest koaliciji ravno zato, ker ve, da je že politično mrtev, bi v Desusu lahko prišlo do preobrata zato, ker bi hotela stranka preživeti."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta