Andreja Kutin
Iz Nemčije poročajo o rekordih v okužbah z virusom SARS-CoV-2 in 263.000 novih dnevno potrjenih primerih, v Avstriji so našteli skoraj 50.000 okužb, število se povečuje tudi v Sloveniji. V četrtek je bilo potrjenih 2225 okužb z novim koronavirusom, po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v državi 25.000 primerov aktivnih okužb, kar je 306 več kot dan prej.
"Bojim se, da še nismo odkljukali vseh kljukic v tej epidemiji," pravi Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Predvsem ga skrbi to, da je primerov vse več kljub letnemu času, saj bi se moralo število okužb sedaj zmanjševati. K sreči se število okužb z omikronom ne prevaja v število na novo zasedenih bolniških postelj tako kot pri prejšnjih različicah, dodaja Petrovec. Število bolnikov, ki so v bolnišnici zaradi covida, namreč upada in v večini bolnišnic se pripravljajo na običajno delovanje.
Novih ukrepov ne bo
Tudi na NIJZ zaradi višanja števila okužb ne pripravljajo novih ukrepov. "Višanje števila okužb je posledica sproščanja ukrepov, kar je povečalo socialne stike v obdobju, ko je breme virusa v populaciji pravzaprav še vedno kar visoko," pa pravi Zoran Simonović, vodja mariborske enote NIJZ. Spomnimo, epidemiološka stroka je predlagala postopno opuščanje ukrepov po zimskih počitnicah, a je vlada s sproščanjem pohitela.
Sotrovimab povzroča mutacije virusa
Avstralski virologi so v virusu, ki povzroča covid-19, odkrili mutacijo, odporno na zdravila, povezano z zdravilom sotrovimab, in pravijo, da bi se brez spremljanja bolnikov, ki so prejeli zdravljenje s tem zdravilom, mutirani virus lahko razširil v skupnosti. Ugotovitve, objavljene v četrtek v New England Journal of Medicine, so rezultat analize prvih 100 bolnikov, ki so prejeli sotrovimab v zahodnem Sydneyju med izbruhom različice delta leta 2021.
Sotrovimab je monoklonsko protitelo, ki je na voljo v mnogih državah za zdravljenje ranljivih bolnikov, ki jim grozi huda bolezen in smrt zaradi obolelosti s covidom-19. Je eno redkih monoklonskih protiteles, ki jih je izdelal človek, ki lahko ciljajo na omikron.
Vodja avtorice študije, dr. Rebecca Rockett, je za The Guardian dejala, da so štirje bolniki razvili odpornost na sotrovimab 6 do 13 dni po zdravljenju. Celotno zaporedje genoma virusa, ki so ga analizirali pri bolnikih pred in po zdravljenju s sotrovimabom, je odkrilo mutacije pri nekaj bolnikih, zaradi katerih je "zdravilo postalo dejansko neaktivno", je dejala Rockettova z Inštituta za nalezljive bolezni Univerze v Sydneyju.
Medtem se je po številčnosti linija virusa BA.2 izenačila z izvorno BA.1. Gre za linijo, ki je še bolj kužna od linije BA.1, po drugi strani pa ni nekih prepričljivih dokazov, da bi povzročala težjo klinično sliko bolezni, tako da z epidemiološkega vidika prav velike skrbi ni. Zbolevanje je možno, okužbe tudi, a večjega števila obolelih za težko obliko bolezni ne pričakujemo, pravi Simonović.
S toplejšim vremenom premor
"Število obolelih se je sicer zmanjšalo, a krivulja se obrača navzgor, epidemično pojavljanje se bo kazalo še nekaj časa, pričakujemo, da tako dolgo, dokler se večina ljudi na neki način ne bo srečala z omikronom. Verjetno pa bodo s toplejšim vremenom pogoji za širjenje okužbe manj primerni, kar verjetno pomeni dodaten upad potrjenih primerov in prehod v endemsko stanje," pravi Simonović.
Glede na to, da NIJZ karanten ne odreja več, je ob sumu na okužbo test še vedno brezplačen, okuženi pa ostanejo v izolaciji najmanj sedem dni, če izolacijo prekinejo s hitrim testom, sicer izolacija traja deset dni. Za tiste, ki so v stiku z okuženim, karanten ni, se pa kljub temu priporoča, da se izogibajo nepotrebnemu stiku z drugimi ljudmi v času, ko so sami lahko okuženi, pa še niso zboleli. Simonovič dodaja: "Še zlasti naj se izogibajo stikov s tistimi, ki okužbe še niso preboleli, torej starejšimi, naj ne hodijo na obiske denimo v domove starejših občanov. Če pa morajo v šolo ali službo, pa je idealno, da se pred odhodom samotestirajo."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
