
Vodja konzularne službe na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) Andrej Šter poudarja, da so na ministrstvu že 12. februarja slovenskim državljanom v Ukrajini svetovali, naj državo brez odlašanja zapustijo na varen način. Po informacijah MZZ je bilo takrat v Ukrajini od 70 do 80 slovenskih državljanov. "Prepričan sem, da so številni od takrat to priporočilo upoštevali. Nekateri ga niso, ampak potrebno je razumeti, da govorimo o ljudeh, ki so si v Ukrajini omislili središče svojih življenjskih interesov z družino, službo, nepremičnino in premoženjem. Oditi v takšnih razmerah je zelo težka odločitev, ostati v takšnih razmerah pa je ravno tako težka odločitev," pojasnjuje Šter.
Konzularno poslovanje slovenskega veleposlaništva v Kijevu je do nadaljnjega ustavljeno, slovenski veleposlanik pa sicer ostaja v Kijevu
Dogodki zadnje noči in današnjega dne, ko je Rusija začela vojaški napad na Ukrajino, so po njegovih besedah marsikaterega Slovenca v Ukrajini postavili pred popolnoma nova dejstva. "Kdor se zdaj odpravlja na pot iz Ukrajine proti katerikoli meji, naj zelo dobro spremlja razmere. Ceste so ta trenutek povsem zatrpane, železniški promet vozi brez voznega reda, letalski promet pa ne deluje," poudarja Šter. "Tistim, ki so še v Ukrajini, lahko priporočimo samo to, da imajo ves čas pri sebi osebni dokument, da se oskrbijo z zadostno zalogo vode in prehrambenih izdelkov, če bodo uporabili osebno vozilo, pa naj si pravočasno priskrbijo tudi zadostno zalogo goriva. Pričakujemo namreč, da bo nastopilo kar precejšnje pomanjkanje teh dobrin," dodaja Šter.
Šter: Vsak, ki želi zapustiti Ukrajino, naj to stori sam in na varen način
Po njegovih navedbah je v tem trenutku iluzorno pričakovati, da bi kdorkoli pozval ljudi, da se zberejo na določenem mestu in čakajo na možnost evakuacije. "Če bi ljudi zbrali na enem mestu, kjerkoli v Kijevu, Harkovu in Lvovu bi bilo tako, bi jih naredili za tarče. Zelo enoznačno je treba vedeti, da države članice EU ne načrtujejo evakuacijskih aktivnosti, niti vsaka sama zase niti v kakšni meddržavni kombinaciji. Usklajen nasvet na ravni držav članic EU je, naj vsak, ki želi zapustiti Ukrajino, to stori sam in na varen način," poudarja Šter. Na vprašanje, kaj naj storijo tisti, ki se bodo kljub stopnjevanju napetosti odločili ostati v Ukrajini, pa odgovarja, da naj si zagotovijo zadostne zaloge osnovnih življenjskih dobrin in se ne izpostavljajo na način, ki bi lahko imel zanje "neljube posledice".
"Zlasti pa naj imajo ves čas pri sebi identifikacijski dokument, ker se na cestah in postajah javnega prevoza med posameznimi mesti vzpostavljajo različne kontrolne točke. Tam je zelo dobro imeti dokazilo, kdo si in kaj tam počneš," razlaga Šter. Na MZZ se po njegovih besedah za zdaj še ni obrnil noben slovenski državljan iz Ukrajine, ki bi bil v stiski oziroma bi potreboval pomoč. "Kličejo zlasti njihovi svojci, ki so v Sloveniji, in nam sporočajo podatke. Nekateri slovenski državljani so v Ukrajini tudi na podlagi pogodbenih obveznosti, vemo za nekaj nogometašev, ki igrajo za ukrajinske nogometne klube, in uslužbence nekaterih agencij. To so vse primeri, ko ima organizator bivanja ali delodajalec načrt za to, kako bo umaknil svoje uslužbence oziroma pogodbene partnerje. V teh primerih je treba zlasti slediti in upoštevati pogoje delodajalca oziroma organizatorja bivanja," še dodaja Šter.