Stanovanjski trg v EU: Rekordne podražitve na Madžarskem, v Sloveniji cene narasle za 65 odstotkov

Največjo rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih 14 letih so zabeležili naši vzhodni sosedje, Madžari, kjer je podražitev znašala kar 230 odstotkov.
Največjo rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih 14 letih so zabeležili naši vzhodni sosedje, Madžari, kjer je podražitev znašala kar 230 odstotkov.
Foto: Robert Balen
Datum 15. januar 2025 10:30
Čas branja 3 min

Od leta 2010 do tretjega četrtletja 2024 so se cene stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji (EU) povečale za 54,1 odstotka, kažejo najnovejši podatki Eurostata. Slovenija ni med prvimi devetimi državami z največjimi podražitvami, a so cene vseeno krepko presegle povprečje EU.

Največjo rast cen stanovanjskih nepremičnin v zadnjih 14 letih so zabeležili naši vzhodni sosedje, Madžari, kjer je podražitev znašala kar 230 odstotkov. Tolikšen dvig so zabeležili še v Estoniji, sledijo pa Litva (181 %), Latvija (154 %), Češka (135 %), še ena naša soseda, Avstrija (114 %), Portugalska (113 %), Bolgarija (110 %) in Luksemburg (103 %).

Ljubljana: od 2000 na 4287 na evrov

V Sloveniji so se cene stanovanjskih nepremičnin v omenjenem obdobju povečale za 65,3 odstotka, kar Slovenijo uvršča med države, kjer so se cene stanovanj hitreje povečevale od povprečja EU. Leta 2010 so se povprečne oglaševane cene stanovanj v Ljubljani gibale med 2.000 in 2.500 evri na kvadratni meter, odvisno od velikosti in lokacije. V Mariboru je bila povprečna cena še nižja, okoli 1.230 evrov na kvadratni meter. Po podatkih iz tretjega četrtletja 2024 povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani znaša 4.287 evrov, kar pomeni, da so se cene v 14 letih več kot podvojile. V Mariboru povprečna cena stanovanja zdaj znaša 2.100 evrov, kar predstavlja 70-odstotno rast v tem obdobju.

Na drugi strani Eurostatove lestvice sta Italija in Grčija. Italija je v zadnjih 14 letih beležila padec cen stanovanjskih nepremičnin za 4 odstotke, Grčija pa za 3 odstotke. Razlog za padce v teh državah so predvsem dolgotrajna gospodarska kriza in druge strukturne težave.

V Čopovi ulici v Ljubljani je 8. decembra lani policija posredovala pri dogodku, v katerem je bil udeležen Ljubljančan, 37-letni Armin Djutović, ki je kasneje v bolnici umrl.
V Čopovi ulici v Ljubljani je 8. decembra lani policija posredovala pri dogodku, v katerem je bil udeležen Ljubljančan, 37-letni Armin Djutović, ki je kasneje v bolnici umrl.

Estonija rekordekra v rasti najemnin

V obdobju od leta 2010 do tretjega četrtletja 2024 so se v EU povečale tudi najemnine, in sicer za 26 odstotkov. Največji dvig najemnin so zabeležili v Estoniji, kjer so se dvignile za kar 216 odstotkov, in v Litvi, kjer so zrasle za 183 odstotkov. Sledijo Irska (109 odstotkov) in Madžarska (108 odstotkov).

V Sloveniji je dvig najemnin višji od povprečja EU in znaša 28,4 odstotka. Decembra leta 2010 je bila povprečna oglaševana cena najema dvosobnega stanovanja v Ljubljani 623 evrov. Danes se povprečna cena giblje okoli 19 evrov na kvadratni meter, kar pomeni, da za 50 kvadratnih metrov veliko stanovanje mesečni najem znaša okoli 950 evrov.

Eurostatova raziskava kaže tudi, da so se v Grčiji so v zadnjih 14 letih najemnine padle za 14 odstotkov, kar je izjema v sicer splošnem trendu podražitev.

Ajda Kaluža, Arvio: "Ni pričakovati, da bi se cene nepremičnin v prihodnje obrnile navzdol."
Ajda Kaluža, Arvio: "Ni pričakovati, da bi se cene nepremičnin v prihodnje obrnile navzdol."
Osebni Arhiv

Kaj vpliva na podražitve?

Podražitve nepremičnin so pospešili predvsem povečano povpraševanje in omejena ponudba na trgu nepremičnin. Na dogajanje vplivajo tudi splošne gospodarske razmere, pričakovanja glede gospodarske rasti in obrestne mere, pravi Ajda Kaluža iz analitskega podjetja Arvio, ki ocenjuje, da ni pričakovati, da bi se cene nepremičnin v prihodnje obrnile navzdol.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.
Varna prijava

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.
Koga boste najbolj pogrešali v novem sklicu državnega zbora?
Urško Klakočar Zupančič.
47%
639 glasov
Miroslava Gregoriča.
1%
19 glasov
Andreja Hoivika.
3%
47 glasov
Dejana Kaloha.
1%
8 glasov
Vido Čadonič Špelič.
9%
119 glasov
Jožefa Horvata.
3%
37 glasov
Anžeta Logarja.
3%
45 glasov
Evo Irgl.
3%
36 glasov
Mojco Šetinc Pašek.
1%
18 glasov
Jonasa Žnidaršiča.
1%
18 glasov
Miho Kordiša.
5%
68 glasov
Mateja T. Vatovca.
2%
27 glasov
Nekoga drugega.
2%
29 glasov
Ne vem, vseeno mi je ...
19%
264 glasov
Skupaj glasov: 1374
Domov next
Predstavljamo novo menijsko vrstico
Spoznajte nove funkcije in odkrijte, kako lažje najdete vsebine.
Onboarding next
Domov Domov next
Domov
Tvoja vstopna točka v Večer.
Vse najpomembnejše novice in zgodbe na enem mestu.
Minuta Minuta next
Minuta
Najhitrejši pregled dneva.
Ključne informacije na kratko, da vedno veš, kaj se dogaja.
Igre Igre next
Igre
Vsak dan nov izziv.
Sprosti se z igrami in preizkusi svoje znanje ter spretnosti.
Podkasti Podkasti next
Podkasti
Vsebina za poslušanje kjerkoli.
Zgodbe, pogovori in razlage tem, ki zaznamujejo dan.
Prijava Zapri
Profil
Tvoje nastavitve na enem mestu.
Upravljaj profil, naročnino in prilagodi vsebine svojim interesom.