(STANOVANJSKA STISKA) 24-letnica, ki je dobila službo v Ljubljani: "Lastnica mi je pisala sporočila in name psihično pritiskala"

Klara Širovnik Klara Širovnik
21.11.2019 10:44

Mija je konec septembra staršem sporočila veselo novico. Po končanem študiju je dobila prvo redno zaposlitev, delala bo v stroki, za katero se je izobraževala. Lep dogodek je dobil grenak priokus, ko so začeli razpravljati o tem, kje bo živela. Iz domače Koroške se bo treba preseliti v Ljubljano. Bivališče je 24-letnica za nameček začela iskati ravno ob vstopu v jesen, ko so borbe za stanovanja - tudi zaradi vrnitve študentov - najbolj krvave. In tako se je začelo. Na oglede sob lastniki povabijo tudi več kot 20 ljudi iz vse Slovenije, zavrnitve se glasijo nekako takole: "Saj ti meni deluješ čisto v redu, a je bila tista punca, ki je prišla na ogled zjutraj, še boljša!"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Iskanje bivališča v Ljubljani prinaša bodočim najemnikom dobro mero stresa, negotovosti in stiske.
Tit Košir

O tem, da bi v Ljubljani živela sama, Mija ni razmišljala, saj za najem celotne garsonjere nima zadostnih denarnih sredstev. "Cilj je bil najti skupino mlajših zaposlenih ali pa študentov višjih letnikov, neko mirno okolje," pripoveduje. Oglase najemodajalcev je zasledila na spletu, največ pa na družbenem omrežju Facebook. "Na začetku sem kontaktirala kakšnih pet lastnikov, kasneje pa še veliko več, saj mi nekateri na sporočila sploh niso odgovorili. Na koncu sem šla na sedem ogledov, kar pa v primerjavi z izkušnjami mojih znancev sploh ni veliko," se spominja obdobja, ki je bilo zanjo zelo stresno, saj je morala oglase spremljati redno, tudi večkrat na dan. V tekmi za sobo moraš biti najhitrejši. "Ko se oglas pojavi, moraš lastnika kontaktirati v naslednjih 30 minutah in se dogovoriti za ogled. Najbolje je, če greš na ogled že naslednji dan, v nasprotnem primeru obstaja velika verjetnost, da stanovanje več ne bo na voljo," razmišlja mlada zaposlena. 

Kot ujede nad meso

Soba, ki si jo je Mija ogledala najprej, se nahaja v stanovanjski hiši, do katere vozi neredna avtobusna linija. Ob prihodu je nista sprejela lastnika stanovanja, pač pa gospa, ki živi v spodnjem nadstropju. "Ko me je peljala po stopnicah navzgor, sva srečali nekaj ljudi, ki so si sobo ravnokar ogledali. V času mojega obiska so bili tam še štirje drugi potencialni najemniki. Pet nas je gledalo tisto malo enoposteljno sobico," se spominja tragikomične situacije. Lastnika za vzpostavitev osebnega stika z Mijo nista bila zainteresirana. Vseeno je pristopila, povedala bistvene podatke o sebi, povprašala pa ju je tudi, kdo v stanovanju že živi, in ali bi lahko - v primeru, da sobo najame - tukaj prijavila svoje začasno prebivališče. "Prijave nista dovoljevala," se spominja njunega odgovora. Lastnik je hitro nadaljeval, da imajo za to sobo napovedanih 20 ogledov, zato bodo pred končno odločitvijo "počakali, da pridejo vsi". Namignil ji je, naj si od obiska ne obeta preveč. "Rekla sta mi, da ju lahko pokličem popoldne, češ da mi bosta takrat povedala, kakšna je odločitev," Mija strne njune besede. "A je to, da ti na ogled pokličeš 20 ljudi iz cele Slovenije, pravi način?" se sprašuje 24-letnica, ki se je morala na ogled, ki ni obrodil sadov, saj sobe ni dobila, iz Koroške voziti dve uri.
Ogledi, ki so sledili, so bili na las podobni prvemu. Po ogledu sobe v fužinskem bloku, kjer začasnega prebivališča prav tako ne bi mogla prijaviti, je bil lastnik še posebej odkrit. "Saj ti meni deluješ čisto v redu, a je bila tista punca, ki je z mamico prišla na ogled zjutraj, še boljša!" Mija ponovi njegove besede in se kislo nasmehne.

Pogodbe, napisane na roko 

Že v času študija v Ljubljani je imela Mija z nastanitvijo precej težav. Kot študentka je dve leti živela v stanovanju za Bežigradom, najemnina je za dvoposteljno sobo znašala 150 evrov, stroški pa okoli 30 evrov. Tudi takrat ni imela prijavljenega začasnega bivališča, saj lastnica tega ni dovoljevala, prav tako pa je vztrajala, da ji najemniki plačujejo "na roko". "To je mene osebno zelo motilo, saj sem želela imeti črno na belem, da sem najemnino plačala. Denar sem ji vseeno nakazovala, to je s težavo sprejela," pripoveduje in pojasni, da danes zahteve lastnice "razume". "Stvari ni imela urejenih, oddajala je na črno in ni želela, da se prejemi najemnine kam beležijo," pojasnjuje. Pogodba o najemu je v teoriji sicer obstajala, a ni bila overjena, podatki in členi pa so bili na njej dopisani z roko. "Skratka, zelo neformalna scena," pravi Mija. 

Marko Vanovšek

Tudi če si podnajemnik, ti ni treba vsega požreti

Lastnica je začela klicati tudi ostale najemnike in se pritoževala, kako nepoštena je Mija. Čez nekaj tednov so se strasti pomirile. "Od nje in njenega moža sem dobila nekaj obširnih opravičil, češ da nista želela, da se situacija konča na tak način," opiše Mija, vesela pa je, da je danes, po vnovični selitvi v Ljubljano in številnih ogledih, kot mlada zaposlena našla enoposteljno sobo v stanovanju, kjer živijo še tri druga dekleta. Stanovanje je sodobno opremljeno, najemnina pa znaša 200 evrov, prijavljeno ima tudi začasno prebivališče. "Je pa nam lastnica povedala, da so ji kolegi, ki prav tako oddajajo stanovanja, predlagali, naj pregradi še dnevno sobo in tja doda še tri dodatne postelje," besede lastnice, ki tega bojda ne namerava storiti, povzema 24-letnica. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta