Stanovalci v blokih, primite se za denarnice! Grozi nova podražitev ...

Ker minimalna obvezna vplačila v rezervni sklad niso bila revalorizirana že več kot dvajset let, zbrana sredstva ne sledijo inflaciji in podražitvam v gradbeništvu. Ministrstvu se zato zdi smiselno zvišati vplačila ...

Ker se vplačila v rezervni sklad ne prilagajajo inflaciji, so zbrani zneski prenizki za ustrezno vzdrževanje stavb. Fotografija je simbolična. 
Ker se vplačila v rezervni sklad ne prilagajajo inflaciji, so zbrani zneski prenizki za ustrezno vzdrževanje stavb. Fotografija je simbolična. 
Andrej Petelinšek

Zo. M.

Datum 3. junij 2026 09:55
Čas branja 3 min

Morda pa bomo nekoč vendarle druga Švica, ki je denimo znana tudi po svojih referendumih, na katerih včasih prevladajo precej racionalni in vse prej kot populistični rezultati. Švicarji denimo redno zavračajo umetna višanja plač, univerzalni temeljni dohodek itd. Na portalu Predlagam vladi je namreč presenetil predlog državljana, ki je predlagal zvišanje vplačil v rezervni sklad. Precej nepopularna, a razumska ideja je bila namreč dobro argumentirana.

Pravilnik o merilih za določitev prispevkov etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižje vrednosti prispevka je bil namreč sprejet leta 2004. A od takrat do 2025 je po podatkih Statističnega urada RS (SURS) uradno zabeležena inflacija kar 68-odstotna. "Upravniki objektov se pri delu srečujejo s problemom zagotovitve sredstev za izvajanje vzdrževalnih del, ki bi bila potrebna na skupnih delih etažne lastnine zaradi tega, ker se vrednost točke nikoli ni prilagodila rasti inflacije. Tako zbiranje sredstev v rezervni sklad izgublja pomen z rastjo inflacije in bi bilo potrebno pravilnik prilagoditi spremenjenim razmeram zaradi stroškov vzdrževalnih del in uvesti usklajevanje z inflacijo," ugotavlja pobudnik. 

Stanovalci novogradenj prvih deset let niso dolžni vplačevati v rezervni sklad. 
Stanovalci novogradenj prvih deset let niso dolžni vplačevati v rezervni sklad. 
Andrej Petelinšek

Ministrstvo za solidarno prihodnost predlog ocenjuje kot smiseln. Tudi samo namreč priznava, da se obstoječi sistem zbiranja in uporabe sredstev rezervnega sklada za vzdrževanje večstanovanjskih stavb sooča z več strukturnimi izzivi - ne le s premalo, ampak celo z nič zbranimi sredstvi v prvih desetih letih po izgradnji večstanovanjske stavbe, saj v tem času lastniki niso dolžni vplačevati v rezervni sklad: "Zakonska obveznost zbiranja sredstev nastopi šele po preteku desetih let od izgradnje stavbe, kar pomeni, da se v zgodnjih fazah življenjskega cikla stavbe ne ustvarja zadostna finančna rezerva za prihodnje prenove. Kot navaja že predlagatelj, minimalna obvezna vplačila v rezervni sklad niso bila revalorizirana že več kot dvajset let, zato realna vrednost zbranih sredstev vztrajno upada glede na rast stroškov dela in materiala v gradbeništvu."

Stanovalci v blokih, primite se za denarnice! Grozi nova podražitev ...
Sašo Bizjak

Ministrstvo je zato prepričano, da je prilagoditev normativnih podlag za učinkovitejše zbiranje sredstev rezervnega sklada ključna za zagotovitev stabilnega financiranja vzdrževanja večstanovanjskih stavb. Lahko si seveda mislite, kaj to pomeni - zvišanje cen na položnicah. "Posodobitev minimalnih obveznih vplačil bi omogočila realno prilagajanje prispevkov dejanskim stroškom gradbenih del, kar bi povečalo predvidljivost stroškov za etažne lastnike in zmanjšalo tveganje za nenadne visoke obremenitve," utemeljuje ministrstvo in že napoveduje prve ukrepe: "Prizadevali si bomo, da bo oblikovana delovna skupina ministrstva, pristojnega za stanovanja, in ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki bi preučila spremembe podzakonskih aktov, vključno z novelacijo pravilnika o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad ter najnižji vrednosti prispevka."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
Ali bi morala srbska skupnost v Sloveniji pridobiti status manjšine?
Da, in to čimprej!
4%
30 glasov
Njen status je že ustrezno urejen v posebnem zakonu.
14%
97 glasov
Ne, ustava je tukaj jasna.
50%
359 glasov
Ne, to bi bila diskriminacija drugih narodov iz bivše Jugoslavije.
27%
194 glasov
Ne vem, vseeno mi je.
5%
37 glasov
Skupaj glasov: 717