Do 18. aprila letos, torej en mesec, ima zainteresirana javnost možnost, da posreduje pripombe na predlog sprememb zakona o javnih zbiranjih, ki ga je notranje ministrstvo objavilo na spletni strani eDemokracija. "S spremembami zakona želimo zagotoviti še večjo varnost na javnih prireditvah, kar je še posebno pomembno v luči zadnjega dogodka v Kočanih v Severni Makedoniji," izpostavljajo na notranjem ministrstvu.
Po podatkih ministrstva je bilo lani prijavljenih 16.337 javnih prireditev in 135 javnih shodov, upravne enote pa so izdale 4402 dovoljenj za izvedbo javnih prireditev. Kot so navedli predlagatelji zakona, torej notranje ministrstvo, je bila lani izvedena evalvacija sedaj veljavnega zakona o javnih zbiranjih, letos pa je bil na to temo izveden tudi strokovni posvet. Na podlagi ugotovitve evalvacije in posveta so tako na ministrstvu pripravili predlog sprememb omenjenega zakona, katerega glavni cilji so dodatni ukrepi za zagotavljanje reda na javnih prireditvah, tudi športnih, in varnost obiskovalcev, zakon pa bo tudi na novo določil pojem nevarni predmet.
Ključne novosti pri rediteljih
Kot nevarni predmeti se bodo glede na predlagano dikcijo zdaj šteli tudi predmeti in snovi, ki sicer ne veljajo za nevarne, a je zanje "glede na okoliščine shoda ali prireditve pričakovati, da bodo uporabljeni oziroma so uporabljeni v nasprotju s splošnim namenom njihove uporabe in bi se zato z njimi lahko huje ogrozila javni red ali splošna varnost ljudi in premoženja".
Lani je bilo prijavljenih 16.337 javnih prireditev in 135 javnih shodov, upravne enote pa so izdale 4402 dovoljenj za izvedbo javnih prireditev
Ključna novost zakona se sicer nanaša na reditelje. Ti bodo morali izpolnjevati dodatne pogoje, kot je na primer nekaznovanost, in da mu ni bil izrečen ukrep glede prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, kadar zagotavlja red na športnih prireditvah. Slednje bo moral izpolnjevati tudi vodja športne prireditve. Prav tako bo reditelj poleg ostalih nalog izvajal naloge evakuacije iz prireditvenega prostora. Če organizator zagotavlja red na prireditvi z reditelji in varnostniki, bo lahko vodja rediteljske službe varnostnik. Organizator bo moral določiti novega reditelja, če bi policija ali inšpektorat za notranje zadeve na shodu oziroma prireditvi ugotovila, da reditelj ne izpolnjuje predpisanih pogojev. S predlogom zakona se inšpektoratu dajejo pristojnosti pri izvajanju nadzora nad izpolnjevanjem pogojev za reditelja in njegovimi nalogami ter ukrepi iz dovoljenja upravne enote za izvedbo javne prireditve.
Globe z "odvračalnim učinkom"
Ministrstvo bi povišalo globe, s katerimi se kaznujejo kršitelji zakona, saj "obstoječe v praksi niso učinkovite oziroma nimajo odvračalnega učinka". Z globo od 700 do 4000 evrov se je zdaj, na primer, kaznoval organizator shoda, ki je izvedel prepovedan shod ali ga ni razpustil, potem ko ga je k temu pozvala policija. Po predlogu sprememb bi bil zdaj v prvem primeru oglobljen s kaznijo med 4000 in 21.000 evri, v drugem pa med 1500 in 5000 evri. Z globo med 1000 in 3000 evri bi bil po novem - če bo zakon sprejet - kaznovan posameznik, ki moti ali ovira shod oziroma prireditev, zdaj je ta kazen znašala med 250 in 2500 evri. Petsto evrov bo znašala kazen za posameznika, ki se je udeležil prireditve ali shoda, za katerega je vedel, da je prepovedan, veljavna kazen je 150 evrov. Enake spremembe veljajo za kazni za posameznike, ki kljub pozivu policije ne zapustijo prireditvenega prostora.
Poleg tega s predlogom odpravljajo nekatere težave iz dosedanjega izvajanja zakona v praksi. Določeno je daljše časovno obdobje, za katerega je podana prijava oziroma izdano dovoljenje za istovrstne prireditve na istem kraju. Omogočena je zakonita izvedba prireditev, ki so državnega ali lokalnega pomena in zaradi objektivnih razlogov niso bile vnaprej načrtovane. Tak primer je denimo sprejem športnikov. Prav tako je omogočena zakonita in pravočasna izvedba shoda oziroma prireditve, ki sta bila že prijavljena oziroma dovoljena, pa zaradi objektivnih razlogov nista bila izvedena.
