Kar dva predloga sprememb kazenskega zakonika, ki naj bi spremenil definicijo posilstva iz modela prisile v model soglasja, so danes sprejeli v državnem zboru. Prvi je bil vladni, saj je vlada v sredo zvečer sprejela predlog novele kazenskega zakonika, ki ga je predlagalo pravosodno ministrstvo. Drugi je bil predlog, ki ga je za Inštitut 8. marec vložil opozicijski KUL. Inštitut je namreč v enem tednu zbral več kot 500 podpisov za uzakonitev modela "samo ja pomeni ja". V inštitutu so bili potem, ko jih je vlada prehitela, nekoliko nejevoljni, nato pa naj bi bili prejeli novico, da je državni zbor vladni predlog zaradi pomanjkljivosti umaknil iz obravnave in bo kot prvi obravnavan njihov predlog.
Korak naprej po navodilih državnega zbora
Vlada je, so sporočili s pravosodnega ministrstva, potrdila njihov predlog, v katerem gre pri kaznivih dejanjih posilstva in spolnega nasilja za odmik od obstoječega modela prisile k modelu soglasja, ki daje večjo zaščito žrtvam. Doslej je bila za obstoj kaznivega dejanja potrebna prisila in posledično upiranje žrtve. A tega žrtev pogosto ni bila sposobna, zato so mnogi nedopustni posegi v spolno nedotakljivost ostali nekaznovani, navajajo na pravosodnem ministrstvu. Predlog zakona pa širi polje kaznivosti tako, da so kaznivi vsi posegi v spolno nedotakljivost druge osebe brez privolitve te osebe. Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je sicer najprej preferirala model "ne je ne", torej model veta, a potem ko je državni zbor prve dni februarja naložil ministrstvu, naj pripravi spremembe v smeri modela "samo ja pomeni ja" oziroma t. i. model afirmativnega soglasja, je ministrstvo to nalogo izpolnilo. "Močno podpiram kateri koli predlog zakona, ki je in bo omogočil večjo zaščito žrtev ter v tej luči odprl vrata za še večjo javno, politično in strokovno razpravo. Morda bo to tema, glede katere bo politika složna," pravi notranja ministrica in dodaja, da podpira prizadevanja, tako nevladnih organizacij kot strokovnjakov in politikov, ki prisostvujejo pri razpravi o tej družbeno pomembni temi, tudi z vidika ozaveščenosti javnosti o spolni kriminaliteti. "Verjamem, da bo, ne glede na predlog zakona, ki bo obravnavan v državnem zboru, razprava o tem vprašanju odprta, plodna, da bo vključevala tudi stroko ter da bo usmerjena v skupni cilj - v najboljšo zaščito žrtev in pravne države."
"V družbi so se zgodili tektonski premiki"
Najprej jezni, nato veseli
Da je vlada s tem, ko je tako pohitela in jih prehitela pri vlaganju sprememb v državni zbor, razvrednotila tako prizadevanja prostovoljcev, ki so zbirali podpise pod zakon, kot podpisnikov, ki so s tem demokratično izrazili svojo voljo, je še sredi dneva medijem razlagala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač. "Namesto da bi vložili zakon, ki ga je podpisalo več kot 7000 ljudi, danes razlagamo žrtvam, da so bile ponovno izigrane, in ljudem, da njihovi podpisi nimajo vrednosti," je še komentirala. A hkrati dodala, da bodo v inštitutu podprli vsak zakon, ki prinaša model "samo ja pomeni ja". "V družbi so se, ko se je začelo govoriti o tem, zgodili tektonski premiki," so še dodali v inštitutu. V opozicijskem KUL pa so ravnanje vlade ocenili kot boj za politični prestiž, ki ga ne bi smelo biti.
A le nekaj ur kasneje so v Inštitutu 8. marec prejeli novico, da je državni zbor predlog zakonskih sprememb, ki so prišli z vladne strani, umaknil iz obravnave, saj naj bi bil predlog pomanjkljiv. Zato naj bi državni zbor kot prvega obravnaval prav njihov predlog.
