
Uradni dokument lahko postane tudi besedilo, ki ga politiki napišejo v sporočilu SMS.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen si je lani z izvršnim direktorjem farmacevtske korporacije Pfizer Albertom Bourlajem izmenjala sporočila SMS o nabavi cepiv za evropski trg. Ob tem se poraja vprašanje, ali je javnost upravičena do vpogleda v vsebino mobilnega dopisovanja najvišje predstavnice EU v povezavi s tako obsežnim poslom, ki zadeva vse države članice.
Po mnenju Evropske komisije kratka besedilna sporočila ni mogoče opredeliti kot dokument, zato jih v Bruslju ne želijo javno objaviti. Varuhinja človekovih pravic znotraj Evropske unije Emily O'Reilly meni drugače. Dokument EU je po njenem prepričanju vsako besedilno sporočilo, ki se ne glede na komunikacijsko napravo nanaša na politike in odločitve unije. Uradu predsednice Evropske komisije je tako izdala priporočilo, naj poišče in razkrije sporočila SMS na podlagi zahteve avstrijskega novinarja Alexandra Fanta za dostop do informacij javnega značaja. Primer odpira dilemo, kje je meja med javnim in zasebnim komuniciranjem političnih akterjev tako na tujem kot pri nas. Odločitev evropske ombudsmanke bi vsekakor lahko postala prelomna za nadaljnjo razpravo o tem, katere vrste dopisovanja izpostavljenih osebnosti se ob vse večjem izboru komunikacijskih kanalov znajdejo v javnem interesu.

Ustava ščiti komunikacijsko zasebnost
"Evropska varuhinja človekovih pravic predvsem ugotavlja, da se je komunikacija v veliki meri preselila na sporočilne aplikacije, ki so popolnoma odmaknjene od oči javnosti. Za preglednost dokumentov je treba pomembne zadeve, ki jih visoki predstavniki EU komunicirajo prek tovrstnih kanalov, shraniti in zabeležiti. Če predsednica Ursula von der Leyen teh sporočil ne daje v obravnavo komisiji, ne nastane samo javni problem, pač pa tudi interni, saj se stvari dogajajo zunaj procesov odločanja. Priporočilo varuhinje nikakor ne gre v smeri, da bodo vsa sporočila politikov postala javna. To bi bilo navsezadnje v nasprotju z doktrino evropske konvencije o človekovih pravicah, povrhu pa tudi slovenska ustava ščiti komunikacijsko zasebnost," pojasnjuje odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.
V Sloveniji je pred devetimi leti odmeval primer fotoreporterja Janija Božiča, ki je na dan izglasovane nezaupnice drugi vladi Janeza Janše z balkona državnega zbora fotografiral in javno objavil vsebino sporočila SMS, ki ga je tedaj prejela Alenka Bratušek. Ob izvolitvi za mandatarko ji je čestital nekdanji direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič. Zadeva je romala na sodišče in Božič je bil pravnomočno obsojen na petmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. "To je absolutno neprimerljivo z dopisovanjem predsednice Evropske komisije z direktorjem Pfizerja. Takrat je šlo za zasebno komunikacijo Alenke Bratušek, ki jo je nemogoče presojati z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja," je dodala Pirc Musar.
Zagorc: V okviru javne službe je skoraj vse javno
Ustavni pravnik in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Saša Zagorc pravi, da je izhodiščno javno vse, kar funkcionarji počnejo v okviru svoje funkcije. Izjeme, kot je na primer nacionalna varnost, obstajajo. V širšem kontekstu bruseljskega primera se je po njegovem smiselno vprašati o siceršnji pojavnosti javnih funkcionarjev. "Vprašanje je, ali lahko zaradi učinka razvoja novih tehnologij in načinov komuniciranja še naprej z enakimi vatli obravnavamo transparentnost delovanja funkcionarjev in varovanja poslovnih skrivnosti kot pred desetletjem in več. Pri tem se moramo zavedati, da lahko tako pridobljene informacije vplivajo tudi na ugotavljanje kazenske in drugih oblik odgovornosti. Načelo transparentnosti tudi ne more biti absolutno, saj je med drugim treba varovati poslovne interese nasprotne strani. Vsekakor bo na tem področju še veliko zanimivih peripetij," je dejal Saša Zagorc.
Priporočilo se nanaša le na EU
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik meni, da primer iz Bruslja kaže, da ljudje od odločevalcev pričakujejo pojasnila in informacije, ki bistveno vplivajo na njihova življenja. "Čeprav gre zgolj za priporočilo in ne za odločitev, poteza varuhinje človekovih pravic vseeno pomeni premik k večji transparentnosti poslovanja EU."
Priporočilo evropske ombudsmanke se nanaša le na delovanje institucij znotraj unije, ki na delovanje državnih organov v Sloveniji nimajo neposrednega vpliva. Kot je za Večer pojasnila Prelesnikova, so informacije javnega značaja vse informacije, s katerimi zavezanci v kakršnikoli obliki razpolagajo in so jih pridobili v okviru svojega delovnega področja. Ali v to definicijo torej spadajo tudi sporočila SMS?
"To je odvisno od konkretnega postopka in vseh okoliščin dejanskega primera. Ne gre prezreti, da zavezanci po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja niso posamezniki, pač pa organi, kar je treba zlasti v primerih medsebojnih komunikacij še posebej izpostaviti."
Ker se oblike komunikacij oddaljujejo od tradicionalne papirnate oblike, informacijska pooblaščenka meni, da bodo morala pravila igre vse bolj slediti razvoju novih tehnologij in komunikacijskih kanalov. "V tem smislu je priporočilo evropske ombudsmanke lahko zametek tolmačenja obsega varstva tajnosti komunikacije, kadar se dogovarja o uradnih javnih zadevah. Varuhinja je namreč kot primer nepravilnosti oziroma slabe administracije navedla prav to, da Evropska komisija sporočil SMS ni štela kot predmet presoje in potrebe po knjiženju," je zaključila Mojca Prelesnik.