V državnem zboru se začenja novo poglavje. Potem ko so marčne parlamentarne volitve premešale politične karte, bo začel delovati deseti sklic državnega zbora. Preboj v hram demokracije si je zagotovilo sedem list z desetimi političnimi strankami. Odhajajoča levosredinska koalicija je izgubila večino in razpolaga s 40 poslanskimi sedeži. Težišče v parlamentu se bo danes tudi v praksi prevesilo na desno, kar bi lahko odločilno vplivalo na izbor novega predsednika državnega zbora, ki velja za drugo najmočnejšo politično figuro v državi.
Med možnimi kandidati za naslednika Urške Klakočar Zupančič, doslej edine ženske na čelu parlamenta, ki se poslavlja od politike, se pojavljajo predvsem poslanci iz samooklicanega tretjega bloka – Janez Cigler Kralj (NSi), Franc Križan (Demokrati) in Zoran Stevanović (Resnica), pri čemer so možna presenečenja. Ob tem velja podčrtati, da obstaja velika verjetnost, da bo tajno glasovanje za šefa državnega zbora na podlagi spremenjenih razmerij moči določilo obrise nove vladne koalicije.
57 moških in 33 žensk
Med 90 poslanci bo mandat začelo 45 novincev. Največja parlamentarna stranka ostaja Svoboda, ki združuje 29 posameznikov, kar je ducat manj kot pred štirimi leti. Po številu sedežev je Svobodi tesno za petami SDS z 28 poslanci, druge stranke pa so na volitvah osvojile manj kot deset poslanskih mest. Parlament ostaja večinsko v moški domeni, saj se je v državni zbor prebilo le 33 žensk, dve manj kot v iztekajočem se mandatu. Največje število poslank bo imela v svojih vrstah Svoboda (14), petčlanska poslanska skupina Levice in Vesne pa bo postala edina lista, kjer bodo ženske v večini. Največ moških bo zastopalo SDS (20), moška zasedba prevladuje tudi pri NSi, SLS in Fokusu (7), SD (4) in Resnici (4), medtem ko so Demokrati po spolu uravnoteženi. Italijansko narodno skupnost bo še naprej predstavljal Felice Ziza, madžarsko pa Ferenc Horvath.
Deseterica parlamentarnih strank ima dvanajst predsednikov, med katerimi si je sedmerica zagotovila poslanski status. To so Robert Golob, Janez Janša, Jernej Vrtovec, Matjaž Han, Zoran Stevanović, Luka Mesec in Asta Vrečko, medtem ko so pred vrati parlamenta ostali Anže Logar, Tina Bregant, Urša Zgojznik in Uroš Macerl, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, ki vodi stranko Fokus, pa ni kandidiral za poslanca. Od dvajsetih ministrov Golobove vlade bo poslanske sedeže zasedla deveterica, delo v državnem zboru so si zagotovili tudi trije župani, ki bodo z današnjim dnem ostali brez funkcije v svojih občinah. Najmlajši poslanec Andrej Poglajen (25) prihaja iz vrst SDS, najstarejši pa je Franc Križan (72) iz Demokratov, ki bo tudi odprl današnjo ustanovno sejo parlamenta in jo vodil do izvolitve novega predsednika.
Možnih več krogov glasovanj
Ravno tajno glasovanje o novem šefu parlamenta bo vrhunec prvega delovnega dne desetega sklica državnega zbora. Pred tem bodo poslanci na glasovanju potrjevali svoje mandate, kjer je pričakovati predvsem pripombe SDS, edine stranke, ki ne priznava volilnega izida. Pred štirimi leti ni bilo nobenega dvoma, da bo položaj prve med enakimi zasedla Urška Klakočar Zupančič, saj se je odhajajoča koalicija že pred prvo sejo dogovorila o kadrovskem razrezu. Tokrat so razmerja veliko bolj komplicirana, kar povečuje nepredvidljivost pri izboru predsednika parlamenta. Možnih je več krogov glasovanj in mrzlično dogovarjanje na hodnikih državnega zbora. Doslej je bil predsednik vedno izvoljen na prvi seji, kar je tudi pogoj, da začne teči 30-dnevni rok za izbor mandatarja za sestavo vlade.
Ker štiri liste desno od sredine združujejo 48 glasov, ima konservativni blok zadostno število glasov, da izvoli predsednika iz svojega kroga. To bi hkrati povečalo možnosti za oblikovanje desne vlade pod okriljem SDS, ki trenutno čaka, da pri sestavljanju koalicije spodleti Svobodi. Potem ko se Golobu podirajo načrti o vladi narodne enotnosti, je vse manj možnosti, da bi novi predsednik parlamenta na glasovanju prepričal poslance z obeh polov. Leva sredina je s 40 glasovi prekratka za izvolitev predsednika iz lastnih vrst. Minuli teden so vse tri stranke koalicije zatrjevale, da ne nameravajo predlagati kandidata za predsednika, sedaj pa se zgodba obrača in očitno bo tudi levi pol poslal v ogenj svojega aduta, pri tem pa nihče ne razkriva konkretnih imen. Kot je slišati, namerava odhajajoča koalicija glasovati enotno. Stevanović pravi, da se zna zgoditi, da bi tudi Resnica želela imeti svojega kandidata za predsednika. S trojčkom okoli NSi in stranke Demokrati nameravajo tik pred začetkom seje izbrati favorita za vodenje državnega zbora.
Kandidate za predsednika lahko predlaga najmanj deseterica poslancev. Izvoljen bo tisti, ki bo zbral 46 glasov podpore. Obeta se povečana politična napetost tako v državnem zboru kot zunaj stavbe, kjer bodo akterji blizu SDS izvedli protestni shod proti korupciji.
Vlada brez vseh pooblastil
Ob ustanovitvi novega sklica parlamenta bo vladi Roberta Goloba formalno prenehal mandat, ki je trajal od 1. junija 2022. Levosredinska koalicija treh strank bo do imenovanja nove vlade opravljala zgolj tekoče posle, kar pomeni, da lahko sprejema le nujne odločitve, ki so ključnega pomena za delovanje države. Golob se je na zadnji redni seji vlade zahvalil ministrom za sodelovanje. "Veselim se tudi sej naslednje vlade. Verjamem, da se bomo marsikateri izmed nas še naprej srečevali," je pristavil Golob. V politično zgodovino se je vpisal kot prvi premier, ki je po letu 2008 štiriletni mandat pripeljal do konca.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
