"Diskriminacijo ali rasizem moramo razumeti široko. Ne gre le za to, da se ljudi obravnava slabše ali poniževalno zaradi barve kože. Gre tudi za diskriminacijo na osnovi etnije, nacionalnosti, vere ali jezika. Profiliranje, segregacija, vse to so oblike diskriminacije, ki so prepovedane in kaznive," je včeraj v telefonskem pogovoru pojasnila Anhelita Kamenska, direktorica latvijskega centra za človekove pravice. Opozorila je na pomen dela urada zagovornika načela enakosti. Vzpostavitev te institucije vidi kot dobro prakso in razvoj v zadnjem obdobju v pravo smer. "Ne nazadnje govorimo tudi o problemu diskriminacije zaradi starosti in invalidnosti," je dodala. Kot neodvisna strokovnjakinja je soavtorica petega poročila Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), ki deluje v okviru Sveta Evrope. Namen poročil, je poudarila, ni izpostavljanje kršiteljev in sramotitev. Držav ne primerjajo. Zanima jih dosežen napredek, a tudi kar vzbuja skrb.
"Državno tožilstvo zahteva dodatni dokazni standard za pregon sovražnega govora, kar ni v skladu z zavezami boja proti diskriminaciji"
Moč podatkov za dobro
"Sodelovanje slovenskih oblasti je bilo zelo konstruktivno in odprto, zakonski okvir je dober in na njegovi osnovi se krepi tudi institucionalni okvir," je pozitivno izkušnjo večtedenskega obiska aprila lani in komunikacije, ki je sledila, strnil tudi Siniša Bjeković, namestnik varuha človekovih pravic v Črni gori, ki je drugi soavtor poročila. Velik pomen vidi tudi v sodni praksi ustavnega sodišča, ki v ospredje presoj postavlja položaj ranljivih skupin. A vendar je opozoril, da so pogovori, ki so jih opravili z različnimi institucijami, predstavniki oblasti, nevladnih organizacij, združenj in civilne družbe, pokazali, da državni organi in institucije vedno ne sledijo smernicam in načelom Sveta Evrope. "Državno tožilstvo zahteva dodatni dokazni standard za pregon sovražnega govora, kar ni v skladu z zavezami boja proti diskriminaciji. Potrebno je več iniciative državnih organov pregona na tem področju. Prav tako so statistike in podatkovne baze slabo strukturirane in nekonsistentne, četudi so podatki ključna podlaga za učinkovite in dobre ukrepe zoper diskriminacijo," je opisal glavni priporočili. Dosežen napredek na teh dveh področjih bodo pri ECRI preverili že po dveh letih.
Tudi latvijska raziskovalka je opozorila, da brez pravih podatkov ni mogoče vedeti, kolikšen je obseg in kako velik problem je v resnici diskriminacija. V poročilu opozarjajo, da zaradi diskriminacije prihaja do oviranja dostopa do bivališča in do trga dela migrantov in beguncev. Ob tem posamične že narejene raziskave dokazujejo, da je določene podatke mogoče zbirati in analizirati. Oba sogovornika sta zato zavrnila izgovor slovenskih oblasti, da jim obravnavo podatkov preprečuje zakonodaja s področja varovanja osebnih podatkov. "Obstajajo načini, kako se podatke zbira, anonimizira in uporabi zgolj za namen zaznave in preprečevanja diskriminacije. Podatki ne smejo služiti prepoznavi posameznikov, ampak prepoznavanju diskriminacije in vzpostavljanju mehanizmov, da se jo prepreči," je spomnil Siniša Bjeković na jasne smernice, ki obstajajo tudi na ravni Sveta Evrope.
Priporočila iz petega poročila ECRI o Sloveniji (2014-2018)
1. Organi pregona ne bi smeli uvajati novih pogojev za uveljavitev kazenske odgovornosti za sovražni govor, če ti niso zakonsko določeni.
2. Zakonsko bi se moralo določiti prepoved javnega financiranja organizacij, ki spodbujajo rasizem, vključno s političnimi strankami. V najresnejših primerih bi morala obstajati možnost razpustitve takšnih organizacij.
3. Rasističen motiv bi moral veljati za oteževalno okoliščino. Prepovedano bi moralo biti oblikovanje ali vodenje skupin, ki spodbujajo rasizem.
4. Organi oblasti morajo beležiti motive kaznivih dejanj, ko gre za nasilje, utemeljeno na diskriminaciji. Treba je vzpostaviti sistem zbiranja podatkov in pripraviti javne statistike, tako na ravni policije kot sodstva.
5. Vsem, še posebej članom romske skupnosti, je treba nediskriminatorno zagotoviti pravico do pitne vode, izobraževanja, vključitve na trg delovne sile in v demokratične procese.
6. Urediti je treba postopke, ki bodo omogočali, da transspolne osebe spremenijo ime in spol.
"Nekateri problemi iz poročila niso novi"
Pri spopadanju s sovražnim govorom oba sogovornika izpostavita pomen javnega zoperstavljenja rasizmu, ko se proti sovraštvu in diskriminaciji oglasijo tudi vidni lokalni ali državni politiki ter druge javne osebnosti. "A praksa tožilstva pomeni, da ostaja sovražni govor nekaznovan, in to nas skrbi," je pojasnil Siniša Bjeković.
Škodljiv prepad med slovenskimi državnimi in lokalnimi oblastmi pa se kaže, ko bi lokalne oblasti morale zagotoviti zakonske dolžnosti za zagotovitev človekovih pravic in odpravo diskriminacije. "Nekateri problemi iz poročila niso novi," je na položaj romske skupnosti opozorila Anhelita Kamenska. Poročilo obravnava zapostavljen položaj večine pripadnikov romske skupnosti, ko pride do uresničevanja pravice do izobraževanja, dostojanstva, zasebnosti in dela. "Dobili smo občutek zatečenosti, ko je položaj odvisen od dobre volje lokalnih oblasti. Tako ne more biti. Državne oblasti morda čakajo na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, a rešitev ne morejo biti vodne cisterne. Zagotoviti je treba dolgoročno rešitev. Sploh ob tem, da je pravica do vode zapisana tudi v ustavo," je opozorila na življenjski minimum, ki se ga že leta odreka skupinam ljudi v Sloveniji.
