Sodniško društvo poziva k urgentni odpravi neustavnih posegov v materialno neodvisnost sodstva

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
20.03.2023 09:02

Mnenje Inštituta za primerjalno pravo je, da začasni dodatek sodnikom nikakor ne bi bil v nasprotju z Ustavo RS

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sodniki pričakujejo, da bo obljuba premierja Roberta Goloba čim prej uresničena. 
Andrej Petelinšek

"Glede na to, da smo sodniki seznanjeni z nevtralno ekspertizo ustavnopravnih strokovnjakov Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki pritrjuje našemu stališču, da začasni dodatek sodnikom nikakor ne bi bil v nasprotju z Ustavo RS, pozivamo Vlado RS in neposredno njenega predsednika, ki je dal javno besedo sodnikom, da nemudoma predlaga nadaljevanje zakonodajnega postopka za sprejem Zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem (t.i. dodatek v višini 600 EUR), in sicer v fazi, v kateri je bil zakonodajni postopek v začetku februarja 2023 prekinjen," prihaja poziv iz vrst Sodniškega društva. 

Da bodo funkcionarji v pravosodnem sistemu prejemali mesečni dodatek k plači v višini 600 evrov bruto, je na seji občnega zbora Slovenskega sodniškega društva v začetku januarja napovedal predsednik vlade Robert Golob. Vlada pa je, spomnimo, v začetku februarja iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikov in državnih tožilcev, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto. Po takratnih pojasnilih ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan so se za umik odločili ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah. Po njenih opozorilih bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili v zakonodajno-pravni službi DZ.

S ciljem pridobitve čim širšega stališča glede morebitne ustavne spornosti predlagane začasne rešitve za zagotavljanje materialne neodvisnosti sodnikov je ministrstvo za pravosodje po opozorilih zakonodajno-pravne službe za mnenje zaprosilo Inštitut za primerjalno pravo.

"Kljub razumevanju, da je potrebno plače sodnikov urediti trajno in stabilno, bi bila navedena začasna korekcija edini ustrezen odziv na urgentno potrebo po odpravi depriviligiranega materialnega položaja sodnikov. Javno izražen konsenz stroke in najvišjih predstavnikov Republike Slovenije o nedopustno nizkih plačah sodnikov, tako glede na mednarodne primerjave kot tudi glede na poslance, ministre in javne uslužbence, se mora končno začeti tudi uresničevati. Pričakujemo, da bo dana obljuba sedaj, ko je odpadel sleherni dvom v njeno morebitno ustavno neskladnost, čim prej tudi uresničena," v imenu sodniškega društva sporoča predsednica dr. Vesna Bergant Rakočević.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta