Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je za medije dejal, da bodo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov. Ob tem bodo podali predlog, da ustavno sodišče določi način izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov.
Sodni svet kot primerno začasno in delno rešitev, usmerjeno v odpravo neustavnosti, ocenjuje predlog ministrstva za pravosodje. Skladno s tem predlogom bi sodnikom za opravljanje funkcije zagotovili dodatek v višini 1071,59 evrov bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, torej od izdaje ustavne odločbe. Sodni svet bo ustavnemu sodišču predlagal nujno in prednostno obravnavo.
Horvat je pojasnil, da izvršitev ustavne odločbe ni vezana na urejanje plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Iz kabineta predsednika vlade so namreč v četrtek sporočili, da so plače sodnikov neustrezne. Toda izpostavili so, da je uresničitev navedene ustavne odločbe vezana na uveljavitev celotne plačne reforme.
Sodniki so sicer v sredo začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.
Danes predstavljen predlog Sodnega sveta za način izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah je za pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan pričakovan in popolnoma legitimen. Kot je ocenila, gre za prvi konstruktiven predlog reprezentativnega organa sodstva, kakšna vrednost bi po interpretaciji sodnikov pomenila izvršitev ustavne odločbe. "Danes so torej s Sodnega sveta prvič sporočili mnenje nekega reprezentativnega organa sodnikov. To je pravzaprav prvič, da operiramo s številko z njihove strani. Upam, da se bomo o tem še pogovarjali," je predlog komentirala ministrica za pravosodje Švarc Pipan.
Po njenih besedah gre za znesek, pridobljen na izračunu razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Obenem je opozorila, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da bi morale biti plače najslabše plačanih sodnikov in poslancev izenačene, temveč da ne smejo obstajati bistvena nesorazmerja. "Morda je celo najboljša pot, tudi najbolj jasna, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače, kajti očitno se v vseh teh pogovorih nismo mogli uskladiti s sodniki, kakšen ta znesek je," je izpostavila.
Napovedujejo zaostrovanje sindikalnih aktivnosti
V Sindikatu delavcev v pravosodju (SDP) so poudarili, ključen del sodne veje oblasti ne predstavljajo le funkcionarji, temveč tudi javni uslužbenci, zaposleni na sodiščih, tožilstvih, državnih odvetništvih in zaporih, brez katerih ti sistemi ne morejo delovati. SDP že vrsto let opozarja na neustrezen plačni položaj javnih uslužbencev v slovenskem pravosodju:"Ta se odraža na vedno bolj kritični kadrovski situaciji zlasti na sodiščih, na katero že dalj časa opozarja ne le sindikalna stran, temveč tudi sodišča sama, saj je že začela hromiti delovne procese. Rezultat prizadevanj SDP je med drugim tudi stavkovni sporazum iz leta 2019, na podlagi katerega je bila pripravljena Analiza strukture obstoječih delovnim mest, potrebnih za delovanje, ki je razkrila znatni plačni primanjkljaj zaposlenih v sodstvu v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci na primerljivo zahtevnih delovnih mestih, in Belo knjigo o prenovi kariernega razvoja javnih uslužbencev v sodstvu, ki je začrtala smernice za ustrezno oblikovanje prihodnje kadrovske in plačne politike. Z obema dokumentoma se je Vlada RS tudi uradno seznanila, s stavkovnim sporazumom pa se je tudi zavezala, da si bo prizadevala za uresničitev ciljev navedene Bele knjige."
Usklajevanje z inflacijo je nujno
Notarska zbornica Slovenije podpira protest sodnikov in njihovo prizadevanje za uveljavitev ustavne odločbe glede sodniških plač. Usklajevanje prejemkov z inflacijo pa je nujno tudi za druge deležnike v pravosodju in za notarsko službo, so poudarili. Zakonodajalca in vlado pozivajo, da odpravita ugotovljene protiustavnosti.
V zbornici so spomnili, da morajo biti plače sodnikov po ugotovitvi ustavnega sodišča stabilne in morajo slediti splošnemu gospodarskemu razvoju države oziroma razvoju življenjskega standarda v državi, prenizke plače sodnikov pa ne pripomorejo k privlačnosti sodniškega poklica. Plačilo sodnikov mora biti primerno, da je zagotovljena dejanska ekonomska neodvisnost sodniške funkcije in da so zaščiteni pred pritiski, katerih namen je vplivati na njihovo odločanje. Usklajevanje prejemkov z inflacijo je iz podobnih razlogov nujno tudi za druge deležnike v pravosodju, so v notarski zbornici navedli v dopisu Slovenskemu sodniškemu društvu in Vrhovnemu sodišču.
V okviru potekajočih plačnih pogajanj je SDP ves čas opozarjal na navedeno problematiko in citirana dokumenta ter v odziv na vladne predloge tudi pripravil obrazložene protipredloge, na katere pa doslej ni bilo odziva. Na vse navedeno so bili pred oziroma med pogajanji opozorjeni tako Vrhovno sodišče RS kot tudi predsednik vlade in pristojni ministrici za pravosodje in javno upravo. Doslej so zaposleni v sodnem sistemu žal prejeli le zagotovila, da niso pozabljeni, kar pa problematike seveda ne rešuje. Nasprotno, še vedno neprimerno plačilo za odgovorno delo krizo v pravosodju poglablja, že tako slabe razmere pa so se od leta 2019 še znatno poslabšale, pravijo. "Ob vsem navedenem je seveda razumljivo, da je vladna pripravljenost nasloviti plačni položaj pravosodnih funkcionarjev v ustih zaposlenih v pravosodju pustila izrazito grenak priokus. Pa ne zato, ker bi javni uslužbenci nasprotovali dvigu plač funkcionarjev, temveč zato, ker za reševanje njihove plačne problematike, ki je dokazana in povzroča dejansko zaznavne težave v pravosodju, očitno ni enake pripravljenosti," so poudarili v sindikatu. Pričakujejo, da bo vladna stran upoštevala njihove argumente in da jih bodo pogajanjih konstruktivno podprli tudi drugi relevantni deležniki, zlasti Vrhovno sodišče RS in Ministrstvo za pravosodje. "V kolikor bi se izkazalo, da nameni vladne strani niso bili iskreni, bo SDP stopnjeval sindikalne aktivnosti vse do in vključno s stavko, za kar ima vso legitimno pravico in pravno podlago tudi v sklenjenem dogovoru," so poudarili.
Podpora sodniškega društva
"Slovensko sodniško društvo podpira prizadevanja Sindikata delavcev v pravosodju (SDP) po odpravi znatnega plačnega zaostajanja javnih uslužbencev v pravosodju v primerjavi z drugimi javnimi uslužbenci na primerljivo zahtevnih delovnih mestih," so SDP podprli v sodniškem društvu. "Poudarjamo, da so javnih uslužbenci v sodstvu nepogrešljiv člen delovanja sodišč, saj sodniki z njimi delamo z roko v roki. V našem interesu je, da javni uslužbenci v pravosodju prejmejo pošteno plačilo za opravljeno delo, saj skupaj zagotavljamo učinkovito pravico do sodnega varstva," so še dodali.
