So glasovnice za izvolitev šefa vlade res tajne?

Pred potrjevanjem mandatarja Marjana Šarca avgusta lani ni bil vroč, razgret le zrak, ampak tudi politična scena. Ker Šarec ni imel sestavljene koalicije, ki bi imela v parlamentu večino, sklenil pa je dogovor o sodelovanju z zunajkoalicijsko partnerico, stranko Levica, je bilo pred glasovanjem o njegovem mandatu veliko preštevanj, kalkulacij, špekulacij, ugibanj, ali bodo posamezni poslanci celo označevali svoje glasovnice, se na njih podpisovali in tako dalje. Da se bo vedelo, koga so ali koga niso podprli.
Mandatarska seja se je razpletla takole: 55 glasov je bilo za Šarca, 31 proti, ena glasovnica neveljavna. Trije poslanci SDS (po naših podatkih Janez Janša, Jože Tanko in Dejan Kaloh) glasovnic niso prevzeli. Spomnimo še, da je tedaj javnost in politiko razburkal kar Šarec sam, ki je svojim poslancem sprva dejal, naj glasovnico fotografirajo za lastno evidenco, če bi kdaj kdo dvomil o njih. In sicer za primer, če se glasovanje ne bi izšlo, kot predvidevajo. "Nikakor pa ne bom zahteval, da mi te fotografije kažejo, saj bi bilo to nedemokratično. Nekaj takega mi želijo naprtiti mediji z desnega političnega pola, ki pa očitno sodijo po drugih izkušnjah," je tedaj dejal za Delovo Sobotno prilogo.

September: državni zbor zavrne ...

Državni zbor smo že pred glasovanjem na mandatarski seji uradno zaprosili, da bi oddane glasovnice po volitvah pregledali in se med drugim prepričali, ali so poslanci tudi za dokazovanje strankarske discipline glasovnice podpisovali ali označevali. To bi bili v nasprotju z ustavno zagotovljeno avtonomijo poslancev in nevezanostjo na strankarska navodila. Trdili smo, da so glasovnice po glasovanju javne, ponekod po svetu celo na spletu objavijo kopije vseh glasovnic in s tem zagotavljajo polno transparentnost glasovanj. Po našem mnenju je javnost glasovnic tudi v nespornem javnem interesu, saj bi razrešila vse dileme glede zakonitosti, transparentnosti glasovanja in morebitnih kršitev, o katerih se je v javnosti špekuliralo in razpravljalo. Sklicevali smo se na zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in zakon o medijih.
Državni zbor je našo zahtevo po ZDIJZ 14. septembra zavrnil. Obrazložitev je bila takšna: glasovanje o predsedniku vlade je tajno, pravica do tega se izvršuje neposredno na podlagi ustave. "Namen določbe o tajnem glasovanju je zagotoviti svobodno opredelitev poslancev ter preprečiti možnost zahtevati od posameznih poslancev pojasnila o tem, zakaj so glasovali in zakaj niso glasovali oziroma kako so glasovali, saj pri izvrševanju mandata niso vezani na kakršnakoli navodila (82. člen ustave). Tej pravici se lahko odpove le vsak posamezen poslanec, če sam javno razkrije, ali in kako je glasoval, ali tako, da sam javno pokaže glasovnico oziroma dovoli vpogled vanjo," so pojasnili v hramu demokracije.

Zaradi zavrnitve smo se zoper odločbo DZ pritožili pri Informacijskem pooblaščencu. Zapisali smo: "Odločba je nezakonita, je v neskladju z ZDIJZ in posega prosilcu v ustavni pravici dostopa do informacij in svobodo izražanja. Prosilec, torej Večer, je želel uresničiti ustavno pravico dostopa do informacij iz 39. člena Ustave in na podlagi pridobljenih informacij z obveščanjem javnosti tudi svobodo izražanja iz istega člena ustave. Že po ustavi ima pravico, da dostopa do zahtevanih podatkov. Že po ustavi, pa tudi po ZDIJZ, so razen redkih izjem javnosti dostopne vse informacije, ki jih imajo državni organi. Podatki, ki jih državni organ ima in niso izrecno tajni, so javni." Med izjemami, ki jih poznata ustava in ZDIJZ, ni take, ki bi prišla v poštev v naši zadevi, smo pojasnjevali.
Stališče, da morajo ostati glasovnice tudi po glasovanju tajne in javnosti nedostopne, je po našem zmotno, saj sta po ustavi tajna le glasovanje in glas, razkritje glasovnic pa v ničemer ne odpravi tajnosti glasu. "Poslanec glasuje tako, da obkroži besedo ZA ali besedo PROTI. Iz razkritja glasovnic, na katerih je ena od teh dveh besed obkrožena, se ne da razbrati, kdo je glasoval, zato se tajnost glasu v celoti ohrani. S tem, ko se razkrije vsebina glasovnic, na katerih je obkrožena beseda ZA ali PROTI, se tudi v ničemer ne posega v ustavno določbo, po kateri poslanci niso vezani na nobena navodila. Brez podlage so tudi predvidevanja, da bi lahko prišlo do tega, 'da bi se od posameznih poslancev zahtevalo pojasnjevanje' o njihovih glasovih.

Informacijski pooblaščenec: Večer ima prav

Informacijski pooblaščenec je decembra ugotovil, da je naša pritožba utemeljena: "Tajnost volitev za predsednika vlade, kot je opredeljena v drugem odstavku 111. člena ustave, po mnenju Informacijskega pooblaščenca ne omejuje pravice do dostopa do informacije javnega značaja, ko je glasovanje enkrat zaključeno. Načelo tajnosti varuje svobodo glasovanja poslanca pred posegi političnih strank, interesnih skupin ali kogarkoli drugega. Tajnost glasovanja se nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev predsednika vlade. Ko so volitve enkrat zaključene, pa tajnost glasovanja ne more biti ogrožena. Iz razkritja glasovnic, na katerih je ena od dveh besed ZA ali PROTI obkrožena, se ne da razbrati, kdo je glasoval in kako je glasoval posamezni poslanec, zato se tajnost v celoti ohrani."
Pri pregledu glasovnic, ki jo je informacijski pooblaščenec opravil v državnem zboru (in camera), je ugotovil, da nobena ni bila poimensko podpisana, tako da ni mogoče identificirati, kako je glasoval posamezen poslanec. V odločbi je še opozorilo, da je bilo vprašanje dostopa javnosti do glasovnic obravnavano in rešeno že v letih 2007 in 2011, ko je Informacijski pooblaščenec odločil, da so glasovnice z lokalnih volitev informacija javnega značaja.

Državni zbor nam glasovnic ne pošlje

Državni zbor, ki ga je vmes prevzel Dejan Židan (SD), bi nam moral po tej odločbi v enem mescu posredovati kopije vseh glasovnic v elektronski obliki. A ta pošta do nas ni prišla, DZ se je namreč odločil sprožiti upravni spor in zaradi te odločbe tožiti Informacijskega pooblaščenca pred upravni sodiščem. In kaj trdi državni zbor? Informacijskemu pooblaščencu očita, da je odločba obrazložena pomanjkljivo. Zaključek, da tajnost glasovanja ne more biti ogrožena, "ko so volitve enkrat zaključene", in da se tajnost nanaša na proces izjavljanja volje v postopku volitev, je po mnenju državnega odvetništva, ki zastopa DZ, vsebinsko argumentacijska zmota. Obrazložitev, da so glasovnice, ker niso imensko podpisane in so v osnovi enake, javne, po njihovem mnenju spregleda 111. člen ustave oziroma zoži njen pomen le do trenutka, ko so volitve zaključene, a trenutek ni opredeljen, očitno pa naj bi šlo za oddajo glasovnic.

"Namen tajnosti je v tem, da se zavaruje reprezentativni mandat poslanca. To pomeni, da mora biti tajnost volitev ohranjena tudi po zaključku glasovanja," trdi državno odvetništvo, "saj pomenijo volitve predsednika vlade šele začetek oblikovanja izvršilne veje oblasti, po katerih poslanci nadaljujejo z izvrševanjem mandata. Če so glasovnice informacije javnega značaja, kot je odločila tožena stranka, bi to pomenilo, da niso več tajne, kar bi pomenilo, da tudi volitve predsednika vlade niso tajne."
​Državno odvetništvo Informacijskemu pooblaščencu očita celo kršitev zakona o Informacijskem pooblaščencu, ko je pooblaščenec delno razkril vsebino zahtevanih glasovnic še pred pravnomočnostjo odločitve, saj je v odločbi napisal, da nobena od glasovnic ni imensko podpisana. Informacijski pooblaščenec je na tožbo odgovoril, jo zavrnil kot v celoti neutemeljeno in ponovil argumente, zakaj bi državni zbor glasovnice moral razkriti.