Kaj se zgodi, ko moči združijo ljubitelji vremena? Nastane portal Neurje.si, ki mu danes sledi na deset tisoče Slovencev. Okoli deset članov, kolikor jih danes sestavlja ekipo portala, je svojo ljubezen do vremena in fotografije preneslo na splet, kjer preko družbenih omrežij in svoje spletne strani ljudi natančno in ažurno obveščajo o vsem, kar je povezano z vremenom. "Vreme in vse z njim povezano nas zanima že od osnovne šole, nekateri imamo že dlje časa domače vremenske postaje, s katerimi merimo in beležimo različne vremenske spremenljivke," pripovedujeta Aleš Rozman in Domen Svetlin, člana ekipe Neurje.si. Tisto, kar jih združuje, je po besedah sogovornikov predvsem zanimanje za ekstremne, izstopajoče, neobičajne in zanimive vremenske pojave, kot so nevihte, močni sunki vetra, izjemni padavinski dogodki, močno sneženje, različne vrste oblakov in podobno. "Že vrsto let se tako ljubiteljsko ukvarjamo s proučevanjem in opazovanjem vremena ter meteoroloških modelov, s poudarkom na nevihtah. Svoje zanimanje, znanje in izkušnje preko družabnih omrežij ter naše spletne strani z veseljem delimo tudi z javnostjo v obliki objav, reportaž, napovedi, informativnih kart in grafik ter ostalih vsebin," povesta sogovornika in ob tem pojasnita, da se prav nihče od trenutnih članov ekipe z vremenom ne ukvarja poklicno. Gre torej za čisto navdušenje nad vremenom.
Bralci so pomemben del portala
Člani ekipe Neurje.si so si na družbenem omrežju Facebook uspeli zgraditi močno bazo sledilcev, trenutno jih je okoli 60.000. Ljudje njihovo delo spremljajo, hkrati pa tudi aktivno sodelujejo. "Dobimo veliko povratnih informacij ter foto in video gradiva iz vseh koncev Slovenije, ki ga nato delimo z javnostjo. Tu gre velika zahvala našim bralcem, od katerih dobimo precej koristnih informacij," povesta Svetlin in Rozman.
Kaj počnejo lovci na nevihte?
Sodeč po natančnih in ažurnih objavah na družbenih omrežjih je presenetljivo, da ekipo sestavljajo zgolj ljubitelji vremena. Koliko časa na dan mu potemtakem posvečajo? Svetlin in Rozman odgovarjata: "Odvisno predvsem od vremenske situacije in tudi časa, ki ga imamo na razpolago. Če smo priča daljšemu obdobju stabilnega vremena brez večjih posebnosti, čemur ljudje večinoma pravijo 'lepo vreme', potem ni kaj dosti za spremljati. Povsem drugače je v primerih bolj razgibanega in nestabilnega vremenskega dogajanja. Zanima nas predvsem tisto, kar čim bolj odstopa od povprečij, torej ekstremni dogodki. Takrat vremenu v prostem času gotovo posvetimo tudi več ur dnevno, včasih kar ves dan ali več dni." Sami sebe opisujejo kot zelo raznoliko ekipo, od študentov do redno zaposlenih posameznikov. "Študiramo na različnih področjih: varstvo okolja, geografija, fotografija ... Večina nas študij zaključuje in smo že zaposleni. V prostem času se večina članov ekipe ukvarja s fotografiranjem narave, s poudarkom na zanimivih vremenskih pojavih. Največji poudarek gre predvsem lovu na nevihte."
Kaj pravi raziskava?
V Sloveniji celovite raziskave o klimatologiji neviht, ki bi temeljila tako na podatkih meteoroloških postaj kot tudi modelskih reanalizah in podatkih daljinskega zaznavanja (radar, strele), še nimamo. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) so izvedli raziskavo o spremembah pogostosti neviht in toče na podlagi meritev na meteoroloških postajah v obdobju 1961-2004, vendar enotnega trenda naraščanja tako intenzivnih nalivov kot toče za celotno območje Slovenije niso potrdili.
"Trend je, tako kot same nevihte, prostorsko zelo spremenljiv, od upada na nekaterih območjih Slovenije do naraščanja na drugih. Nekaj raziskav je bilo narejenih za območje Evrope, ena boljših ravno lansko leto. Ukvarjali so se s klimatologijo neviht in močnih neviht na podlagi več virov podatkov (modelske reanalize, detekcija strel in ESWD baza poročil). Na podlagi modelskih reanaliz so ugotovili, da se je v obdobju približno zadnjih 20 let število nevihtnih dni povečalo ravno na območju jugovzhodnih Alp ter na večjem delu Balkanskega polotoka (v jugozahodni in ponekod v zahodni Evropi pa celo zmanjšalo). Prav tako naj bi se na teh območjih povečalo tudi število dni z močnimi nevihtami (v primerjavi 20-letnim obdobjem pred letom 2000). Raziskava je sicer za tako majhno območje, kot je Slovenija, precej 'groba', a vseeno potrjuje trend naraščanja števila dni z nevihto," povesta Domen Svetlin in Aleš Rozman.
Adrenalin in sprostitev, a tudi napor
Člani ekipe lovijo nevihte tako v Sloveniji kot v sosednjih državah, največ v Italiji in na Hrvaškem. "Pred lovom na nevihte že nekaj dni prej spremljamo meteorološke modele. Dokončna odločitev, kam se odpraviti na teren, velikokrat pade šele dan ali celo nekaj ur pred pričetkom razvoja neviht, saj so ti vremenskih pojavi kljub stalnemu napredku pri kratkoročnem napovedovanju vremena še vedno precej nepredvidljivi. Najbolj privlačna območja, kjer na terenu spremljamo razvoj nevihtnih oblakov, so italijanska Furlanija – Julijska krajina, hrvaška Istra in Kvarner, v Sloveniji pa zlasti Prekmurje, Podravje, Ljubljanska kotlina, Posavje, Bela krajina in slovenska obala. Za uspešen lov je potrebno predhodno dobro poznati mnogo različnih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek, razvoj in gibanje neviht, različne vire podatkov pa tudi teren in orografske značilnosti pokrajine. Na lov se v tujino večinoma odpravljamo v manjših skupinah. Tako se lažje organiziramo in vsak udeleženec na svoj način prispeva k sprotnim odločitvam, 'kam in kdaj', ki jih je potrebno včasih zelo hitro, a premišljeno izbrati. Pri vožnji je pomembna tudi navigacija."
Po Svetlinovih in Rozmanovih besedah je lov na nevihte adrenalin in sprostitev, a tudi napor. "Kljub vsemu pogosto presenetijo v pozitivni ali negativni smeri. Včasih se nam časovno ne izide in je potrebno na dogajanje čakati tudi več ur ali pa ga zamudimo. Za dober končni rezultat smo pripravljeni tvegati in nam na koncu nikoli ni žal, da smo se odpravili na teren, tudi če lov ni uspešen." Tisto, kar jim pri lovu na nevihte prinaša dodatno veselje, je dobro uspela fotografija nevihtnih oblakov. Kako tudi ne, vsi člani so namreč ljubiteljski fotografi, zato jim dobre fotografije, kot pravijo, prinašajo veselje.
Imamo le občutek, da je neviht več?
Ob pogovoru s poznavalci vremena se je dobro dotakniti tudi prihodnosti. Nas čakajo velike spremembe? "Vreme se niti ne spreminja bistveno, podnebje pa prav gotovo, na kar kažejo tudi meritve, tako pri nas kot drugje po svetu. Zagotovo se pozimi vsaj po nižinah zmanjšuje pogostost sneženja, debelina snežne odeje in število dni s snežno odejo. Poleti se povečuje število vročih dni in število ter intenzivnost vročinskih valov," razlagata sogovornika. O povečevanju pogostosti in moči neviht se prav tako veliko govori, čeprav je v krajšem časovnem obdobju težko zaznati kakšne bistvene spremembe, dodajata. "Splošen občutek, da je neviht in izjemnih vremenskih dogodkov vse več, izvira zlasti iz razvoja tehnologije, kot so mobilna omrežja in naprave, dostop do spleta skoraj kjerkoli, velika in hitra pretočnost informacij preko družabnih omrežij ter tudi obstoj takšnih vremenskih portalov, kot je Neurje.si. V veliki meri gre torej za občutek, da je neviht vse več, pravzaprav pa smo le dobro obveščeni o dogajanju drugod po Sloveniji in svetu."
