Če je slovenski proračun lani pobral 3,756 milijarde evrov davka na dodano vrednost, naj bi ga po ocenah financarjev letos 3,948 milijarde evrov ali dobrih pet odstotkov več. Prihodnje leto si želi vlada v državnem proračunu 4,153 milijarde evrov, kar je 204,6 milijona evrov oziroma 5,2 odstotka več, kot znaša ocena za letošnje leto. Približno toliko, a najbrž prej kanček premalo, kot gre za vse plače, ki jih letno zaslužijo javni uslužbenci.
Izgubljenih 137 milijard evrov DDV
V EU se je po podatkih Evropske komisije predlani izgubilo zaradi davčnih goljufij in neustreznih sistemov pobiranja davkov na milijarde evrov, zgolj izgubljeni davek na dodano vrednost (DDV) je komisija ocenila na 137,5 milijarde evrov. Osemindvajseterica naj bi na ta način izgubila 11,2 odstotka pričakovanega DDV, a njihova izguba se je predlani zmanjšala, za kar odstotno točko. Seveda ne v vseh državah enako. Na Malti, Poljskem in Cipru so razliko najbolj zmanjšali, v Grčiji, Latviji in Nemčiji se je vrzel povečala.
Rast DDV ostaja blizu petih odstotkov
Slovenci naj bi torej kupovali, četudi so letos vmes že slišali ministre reči, da se je podobno kot gospodarska rast tudi rast prihodkov upočasnila, še zlasti dohodnine in DDV. A v obrazložitev predloga proračuna 2020 so financarji zapisali: "Davek na dodano vrednost od uvoza je glede na oceno realizacije za leto 2019 višji za 6,8 milijona evrov oziroma za 5,2 odstotka in znaša 136,8 milijona evrov, medtem ko je ocena davka na dodano vrednost po obračunu višja za 197,9 milijona evrov oziroma za 5,2 odstotka in znaša 4,016 milijarde evrov."
Tudi v letu 2021 naj bi se v proračun nateklo slabih 200 milijonov evrov več davka na dodano vrednost kot prihodnje leto. Takole prek palca okoli 600 milijonov evrov več kot lani. Skupaj naj bi vsi, ki sodelujemo v potrošniški verigi, namreč leta 2021 državi odšteli 4,349 milijarde evrov DDV. To sicer ni več petinvečodstotna letna rast, a tudi 4,7 odstotka DDV več, kot se ga nadejajo financarji v prihodnjem letu, ni mačji kašelj, kadar je vsaka druga beseda politikov ohlajanje gospodarstva. "Davek na dodano vrednost od uvoza je glede na oceno proračuna 2020 višji za 6,6 milijona evrov oziroma 4,8 odstotka, medtem ko ocenjujemo, da bo davek na dodano vrednost po obračunu višji za 189,7 milijona evrov oziroma 4,7 odstotka v primerjavi z oceno za leto 2020," so pojasnili pričakovanja v finančnem ministrstvu.
Fursu spolzi skozi prste vse manj DDV
Koliko je vlada, ki se je strinjala s to proračunsko napovedjo, tvegala, bodo sproti "komentirali" gospodarski rezultati, saj za nas, potrošnike, tako vemo, da se na pluse in minuse odzovemo z zamikom. Pa naj nas poklicani še tako opominjajo nanje. Kot Banka Slovenije nedavno, ko je na sveto jezo bank, zadovoljnih, ker si ljudje pri njih toliko sposojajo, slednjim razkrila nova merila za podeljevanje potrošniških posojil.
Najboljši Ciper, na dnu Romunija
Najvišje na lestvico držav, ki učinkovito pobirajo davek na dodano vrednost, so ocenjevalci uvrstili Ciper, ki se je v letu 2017 odrezal z 0,6- odstotno vrzeljo. Pred nami so tudi Luksemburg (0,7), Švedska (1,5), Malta (1,6), Španija (2,4). Našo vrzel so ocenili na 3,5-odstotno. Povprečna vrzel znaša 10,1 odstotka in se z njo otepa polovica držav EU. Najnižje na lestvici ostajata Romunija s 35,5-odstotno vrzeljo in Grčija s 33,6-odstotno. Naša soseda Italija ima 23,8-odstotno vrzel, Avstrija 7,9-odstotno, Madžarska 13,9-odstotno, Hrvaška pa 6,6- odstotno vrzel.
