"Zasuk bodoče komisije izhaja tudi iz razmer v domovini Ursule von der Leyen, Nemčiji. Danes je Nemčija popolnoma druga država kot leta 2019, ko je Ursula von der Leyen prvič postala predsednica komisije. Takrat je nemško vlado še vodila Angela Merkel, matična stranka predsednice evropske komisije je bila na oblasti. Pet let kasneje v nemških deželah zmaguje skrajno desna Alternativa za Nemčijo, CDU/CSU je v opoziciji, vladajoči socialdemokrati imajo podporo, nižjo od desetih odstotkov. CDU/ CSU se je zato odločila za močan zasuk v desno, sploh ko gre za migrantsko in zeleno politiko države. Vse to se bo seveda poznalo tudi pri ravnanju Ursule von der Leyen – med prvimi nalogami te komisije bo pomiriti nemško razpoloženje in povečati pomoč evropski industriji, ki je seveda osredotočena v Nemčiji. /.../
Dobili smo torej novo evropsko vlado. Bolj konservativno, bolj ekonomistično, socialna politika je redka beseda v programu Ursule von der Leyen, zeleni cilji pa so tudi porinjeni na rob. Politika do ukrajinske krize se ne bo spremenila, prav tako ostaja enak odnos do genocida v Palestini. Nemčija je pred desetimi dnevi uvedla mejni nadzor tudi na svojih zahodnih mejah in s tem v predal pospravila schengen – komisija se na to odločitev seveda sploh ni odzvala. A kaj je bolj indikativno? Vsi pozabljamo, kako smo se junija bali, da bodo 'koalicijo' v evropskem parlamentu že letos sestavili skrajni desničarji. Pozabljamo torej, da nam je uspelo junija ostati na varni strani. Da, Ursula von der Leyen je v teh razmerah jamstvo normalnosti. Taka so namreč dejanska politična razmerja."
