Slovenija in Italija sta uspeli s kandidaturo za ustanovitev čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. To združuje dve obstoječi biosferni območji - Julijske Alpe na slovenski strani in Julijsko predgorje na italijanski. Razglasili so ga danes na zasedanju mednarodnega koordinacijskega sveta Unescovega programa Človek in biosfera v Maroku.
Unescov program Človek in biosfera, ki biosferna območja spodbuja k ohranjanju narave, razvoju zelenega gospodarstva in ohranjanju lokalnih skupnosti ter podpiranju njihovega razvoja, šteje 738 biosfernih območij po vsem svetu, od tega je čezmejnih le 23.
Julijske Alpe so na obeh straneh meje že pridobile to priznanje, in sicer slovenske Alpe leta 2003, italijanske pa leta 2019. Razglasitev čezmejnega biosfernega območja s preseganjem državno upravnih meja pa omogoča združitev obeh sedanjih biosfernih območij, ki skupaj obsegata skoraj 277.000 hektarjev površine, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor.
Z ustanovitvijo čezmejnega biosfernega območja se bo dolgoletno sodelovanje med parkoma, upravljavcema obeh obstoječih biosfernih območij, še okrepilo, so dodali na ministrstvu.
Priprave na kandidaturo za ustanovitev čezmejnega biosfernega območja so se začele v Mojstrani decembra 2022. Kandidaturo sta pripravila upravljalca Triglavskega narodnega parka in italijanskega Naravnega parka Julijsko predgorje, nato pa jo je ministrstvo za naravne vire in prostor v sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za Unesco in v dogovoru z italijanskim nacionalnim tehničnim odborom programa lani jeseni predalo sekretariatu Unescovega programa Človek in biosfera.
V prihodnje je namen, da se v čezmejno biosferno območje vključi tudi naravni park Dobrač v Avstriji.
