Namen prispevka je pomoč pri obnovi energetske infrastrukture, ki je bila poškodovana ali uničena v času ruske agresije, je v sporočilu za javnost zapisalo zunanje ministrstvo.
Ukrajinska energetska infrastruktura je od začetka ruske agresije pred skoraj štirimi leti med glavnimi tarčami napadov ruskih sil. "V zadnjih mesecih je Rusija okrepila napade na energetske cilje v večjih mestih, kot so Kijev, Harkov, Dnipro, Odesa in Herson. Ukrajina se sooča z najhujšo energetsko krizo od začetka vojne," je poudarilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
"Polovica ukrajinske energetske infrastrukture je uničene ali poškodovane, ocenjena vrednost nujnih investicij za obnovo je ocenjena na milijardo evrov. Nadaljnje uničenje energetske infrastrukture lahko povzroči resno humanitarno, migracijsko, gospodarsko in družbeno krizo," je izpostavilo ministrstvo.
Evropska komisija je 23. januarja ocenila, da je več kot milijon ukrajinskih civilistov brez oskrbe z elektriko in vodo ter brez ogrevanja, medtem ko so zunaj temperature pod ničlo.
Koliko je Slovenija že prispevala?
V letošnjem letu bosta zunanje in finančno ministrstvo za humanitarno pomoč Ukrajini prek slovenskih izvajalcev humanitarne pomoči in mednarodnih humanitarnih organizacij namenili najmanj 7,2 milijona evrov.
Do konca lanskega leta je slovenska pomoč Ukrajini, ki se šteje kot uradna razvojna pomoč (ODA), po predhodnih podatkih znašala skoraj 61 milijonov evrov. V ta znesek so vključeni tudi stroški oskrbe ukrajinskih beguncev v prvih 12 mesecih spopadov.
"Z letom 2024 se je slovenska pomoč Ukrajini začela preusmerjati k obnovi in razvojnim projektom, z večjim vključevanjem slovenskih izvajalskih organizacij in prenašanjem slovenskega znanja ter izkušenj na ukrajinske partnerje," so pojasnili na ministrstvu, kjer so izpostavili, da je polmilijonski prispevek v Sklad za energetsko podporo Ukrajini nova potrditev solidarnosti Slovenije z Ukrajino.
