Po besedah Klemna Boštjančiča bi se to poroštvo uporabilo samo v skrajnem primeru. V EU še poteka razprava o tem, za koliko od 210 milijard evrov, kolikor je vse skupaj na voljo za financiranje posojila Ukrajini, bodo članice EU zagotovile poroštva. Omenja se 50 oziroma 75 odstotkov, kar zagovarja Nemčija, je dejal.
"Za Slovenijo zaenkrat kaže, da bi poroštvo znašalo okoli 700 milijonov evrov," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da gre za garancijo, ki bi prišla v poštev samo v "določenih precej ekstremnih primerih". Kakšen bo prispevek Slovenije, če pri poroštvih ne bodo sodelovale vse članice EU, medtem ni želel napovedovati.
"Kar se nas tiče, zagovarjamo enotno evropsko rešitev," je glede financiranja nadaljnje podpore Ukrajini, o katerem so ministri razpravljali na četrtkovi neformalni večerji, še povedal Boštjančič. Glede na razpravo sicer ni povsem prepričan, da bo dogovor dosežen naslednji teden, ko se bodo v četrtek sestali voditelji držav članic unije.
Ob tem je posvaril pred nadaljnjim odlašanjem z iskanjem rešitev za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za podporo Ukrajini, saj bodo pozneje unijo tovrstne rešitve stale še več, kot bi jo danes.
Dodal je, da je Evropa tista, ki ima največji interes, da se vojna v Ukrajini čim prej konča, in sicer ne samo zaradi varnosti, ampak tudi zaradi drugih, predvsem gospodarskih vprašanj. "Če kje, je Evropa od Rusije močnejša ravno v finančnem smislu. O tem ni popolnoma nobenega dvoma," je poudaril minister.
Finančni ministri so v četrtek razpravljali o predlogu novega 90 milijard evrov vrednega posojila Evropske unije Ukrajini, za financiranje katerega bi uporabili rusko premoženje, zamrznjeno v okviru sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino. Glede na pretekli teden predstavljeni predlog Evropske komisije bi poroštva za posojilo zagotovile članice, ki bi jih po zagotovilih Bruslja uporabili le, če bi morale finančne institucije v EU, ki hranijo rusko premoženje, tega vrniti Rusiji. Tveganje, da bi se to zgodilo, je sicer zelo majhno, trdijo na komisiji.
Članice naj bi sicer še danes potrdile pravno podlago, ki bi omogočila, da bi rusko premoženje na ozemlju EU ostalo zamrznjeno, dokler Moskva ne bo poplačala vojne škode Ukrajini. S tem bi še zmanjšali tveganje, saj zamrznitve ne bi bilo treba več podaljševati s soglasjem vsakih šest mesecev, kar vedno znova blokira Madžarska.
