Kar 94 odstotkov Slovencev je bilo letos jeseni zadovoljnih s svojim življenjem na splošno, to pa je odstotno točko manj kakor spomladi 2024. To je najvišja zabeležena stopnja zadovoljstva z življenjem v Sloveniji v dvajsetletnem obdobju, odkar je Slovenija postala polnopravna članica EU in se vključila v raziskavo Standardni Eurobarometer. Šest odstotkov vprašanih je nezadovoljnih.
To pa je hkrati tudi nad povprečjem EU, kjer je z življenjem zadovoljnih 86 odstotkov Evropejcev, preostalih 14 odstotkov pa ne. Bolj zadovoljni z življenjem so na Danskem, Švedskem, Nizozemskem, v Finski in Luksemburgu, najbolj pa so zadovoljni Irci, saj jih kar 98 odstotkov temu pritrjuje.
A to ne pomeni, da so Slovenci zadovoljni z dogodki v Sloveniji. Kar 65 odstotkov jih meni, da se ne odvijajo v pravi smeri, 24 odstotkov jih meni, da gredo stvari v državi v pravo smer, desetina pa jih je neopredeljenih. 94 odstotkov Slovencev je navezanih na svojo državo, 89 odstotkov pa tudi na svoj kraj. Zelo podoben je tudi rezultat na ravni celotne EU.
Najbolje pereča problema zdravstvo in Ukrajina
Slovenci kot najpomembnejšo zadevo na seznamu trenutnih izzivov pred Slovenijo izpostavljajo področje zdravstva. Tako je menilo 41 odstotkov sodelujočih v raziskavi. 21 odstotkov jih je menilo, da je najbolj pereča inflacija in s tem naraščanje življenjskih stroškov, prav toliko pa jih kot največji problem vidi stanovanjsko problematiko, ki se je od pomladi po mnenju Slovencev zaostrila.
Trenutni največji izziv, pred katerega je postavljena EU, ostaja po mnenju Slovencev vojna v Ukrajini, ki jo na prvo mesto postavlja 38 odstotkov vprašanih. 32 odstotkov jih meni, da je za EU izziv tudi priseljevanje priseljevanje.
Zaupanje v EU
So pa Slovenci na repu držav glede zaupanja v Evropsko unijo. Le 36 odstotkov Slovencev namreč EU zaupa, 58 odstotkov pa ji ne zaupa, kaže raziskava. V vseh sodelujočih državah EU zaupa 51 odstotkov vprašanih, 43 odstotkov pa jih povezavi ne zaupa. EU zaupata več kot dve tretjini vprašanih na Danskem, Portugalskem in v Litvi.
Zaupanje v medije
55 odstotkov vprašanih v Sloveniji meni, da slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije, kar predstavlja porast za 7 odstotnih točk od jeseni 2023. Delež Slovencev, ki ne zaupajo informacijam slovenskih medijev, v jeseni 2024 znaša 44 odstotkov, kar je 7 odstotnih točk manj kot lansko jesen. S tem se je zaupanje v nacionalne medije v Sloveniji približalo ravni iz leta 2019, ko je Eurobarometer nazadnje izmeril višji delež zaupanja (56 odstotkov) v informacije slovenskih medijev.
