Množični študentski protesti, ki so od lanskega novembra zajeli Srbijo, so izrazito "apolitični", saj je njihov cilj ustvariti pogoje za novo politiko in ne pristati na novo različico iste igre. Mladi Srbi razumejo, da ne pravičnost ne demokracija nista mogoči, dokler ne počistijo starega z mize, piše svetovni znani slovenski filozof Slavoj Žižek v članku na Project Syndicate.
Očitno je bil padec strehe le iskra, ki je prižgala vžigalnik nezadovoljstva, meni Žižek in piše: "Protestniki so zaskrbljeni zaradi številnih vprašanj, od razmaha korupcije in ekološkega uničevanja (vlada namerava izkopavati litij) do splošnega prezira, ki ga srbski predsednik Aleksandar Vučić izkazuje do prebivalstva. Kar vlada predstavlja kot načrt za vstop na svetovne trge, mladi Srbi vidijo kot zvijačo za prikrivanje korupcije, prodajo nacionalnih virov tujim vlagateljem pod sumljivimi pogoji in postopno odpravo opozicijskih medijev." Protestniki nimajo političnih zahtev in se držijo vstran od opozicije. Želijo transparentno preiskavo nesreče na železniški postaji v Novem Sadu, dostop do vseh dokumentov, zavrženje obtožb zoper protestnike in kazenski pregon tistih, ki so proteste napadli. "Bolj ko postaja Vučić paničen, bolj obupano poskuša skleniti kakšen dogovor s protestniki," piše Žižek.
Poantira, da bo na neki točki morala v igro vstopiti "organizirana politika", a za zdaj "apolitična" drža protestnikov ustvarja pogoje za novo politiko in ne za še eno različico iste stare igre. "Srbi želijo pravno državo brez vseh nenapisanih pravil, ki puščajo odprta vrata korupciji in avtoritarizmom" meni filozof. Po njegovem dokazujejo, da je lahko preprost, neposreden poziv k pravu in redu bolj subverziven kot anarhično nasilje: "Protestniki so daleč od stare anarhistične levice, ki je prevladovala na demonstracijah leta 1968 v Parizu in na Zahodu. Po 24-urni blokadi mostu čez Donavo v Novem Sadu so se mladi protestniki odločili, da bodo svoj shod podaljšali še za tri ure, da bodo lahko očistili območje. Si lahko predstavljamo, da bi Parižani, ki so leta 1968 metali kamenje, kdaj storili enako?"
Čeprav se nekaterim zdi politično motivirana apolitičnost srbskih protestnikov hinavska, jo je bolje razumeti kot znak njihove radikalnosti, pravi. "Zavračajo igranje politike po obstoječih (večinoma nenapisanih) pravilih. Prizadevajo si za temeljne spremembe delovanja osnovnih institucij," opozarja. Največja hinavka v tej zgodbi je po Žižku Evropska unija, ki se je vzdržala kakršnega koli pritiska na Vučića, ker se boji, da bi se ta nagibal k Rusiji: "Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo gruzijskemu ljudstvu, ki se 'bori za demokracijo', o vstaji v Srbiji - državi, ki je od leta 2012 uradno kandidatka za članstvo v EU - pa je ostala presenetljivo tiho. EU je Vučiću dovolila, da se odloči, ker je obljubil stabilnost in izvoz litija, ki je ključna surovina za električna vozila." Naj nas preseneti, da protestniki tako malo mahajo z zastavami EU, se vpraša. "Zamisel o 'barvni revoluciji', kakršno so pred 20 leti začeli izvajati v Ukrajini, da bi se 'pridružili demokratičnemu Zahodu', ni več aktualna. EU je dosegla še eno politično dno," meni.
Kot kontrapunkt procesov izpostavi Kitajsko, tam mlajši Kitajci "vse bolj kažejo držo pasivne resignacije, ki jo zajame nova modna beseda bai lan ('pustiti gniti')". Julija lani je CNN poročal, da številni kitajski delavci zamenjujejo pisarniška delovna mesta, ki so pod velikim pritiskom, za fleksibilno delo v modrem ovratniku. Kot je pojasnil 27-letnik iz Wuhana: "Rad pospravljam. Z izboljšanjem življenjskega standarda (po vsej državi) narašča tudi povpraševanje po storitvah čiščenja.... Sprememba, ki jo prinaša, je, da se mi ne vrti več v glavi. Čutim manj duševnega pritiska. In vsak dan sem polna energije."
Takšna drža je predstavljena kot apolitična, saj zavrača tako nasilni upor proti oblasti kot tudi vsakršen dialog z vladajočimi. Toda ali sta to edini možnosti za odtujene, se sprašuje Žižek. Množični protesti, ki potekajo v Srbiji, kažejo na druge možnosti. Protestniki ne le priznavajo, da je v državi Srbiji nekaj gnilega, ampak tudi vztrajajo, da se gniloba ne sme nadaljevati, sklene.
