Kot je povedal direktor podjetja Boxmark Leather, ki je med vlagatelji pobude, Marjan Trobiš, so se za ta korak odločili, ker je država z obvezno božičnico "grobo posegla v pravice gospodarstva", med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. Spomnil je tudi, da je bil zakon sprejet brez njihovega soglasja.
Podjetja - koliko natančno jih je in katera so, Trobiš, sicer tudi predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), ni želel razkriti - želijo na ustavnem sodišču preveriti, ali je tovrstno samovoljno odločanje vlade ustavno ali ne, navajajo. Po Trobiševih besedah se namreč bojijo, da bi se lahko vlada v predvolilnem obdobju domislila še "kakšnega spomladanskega dodatka". Pogoji za delovanje gospodarstva morajo biti predvidljivi, na pa, da se tako velike spremembe za gospodarstvo sprejmejo v nekaj tednih, je poudaril direktor Boxmarka. "Ne gre za to, da oporekamo božičnici, oporekamo pa temu, da je obvezna," je argument delodajalcev ponovil Trobiš.
Vložitev ustavne pobude je potrdil tudi glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS je namreč pobudnikom nudila tehnično pomoč. Pojasnil je, da podjetja ustavnemu sodišču predlagajo tudi zadržanje izvajanja zakona. Ali v celoti ali le v delu, ni jasno.
Skupina podjetij se je za ustavno presojo zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov na podlagi pravnega interesa odločila, potem ko je minuli teden padel v vodo poskus predstavnikov delodajalcev, da ustavno presojo izpeljejo preko zahteve državnega sveta. Državni svetniki so namreč njihov predlog zavrnili.
V interesni skupini delodajalcev so si želeli, da bi državni svet ustavnemu sodišču predlagal začasno zadržanje izvajanja 2. člena ter prvega in drugega odstavka 3. člena zakona, torej dela zakona, ki prinaša božičnico in ureja časovnico njenega izplačila, na koncu pa razveljavitev zakona.
Problematizirali so omnibus tehniko normiranja, po njihovi oceni sta kršena prepoved retroaktivnosti in načelo zaupanja v pravo, zakon tudi nedopustno posega v ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo. Kot najbolj spornega pa so označili postopek, ki je vodil do sprejema zakona.
Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je v veljavi od 20. novembra. Prinaša zimski regres v višini polovice minimalne plače. Letos bo izplačana v višini 639 evrov, na računih mora biti najpozneje do tega četrtka oziroma v primeru likvidnostnih težav podjetij najpozneje do konca marca 2026. Znesek bo neobdavčen in neoprispevčen.
Zakon ob tem zagotavlja še zimski dodatek za upokojence in spreminja področje t. i. normirancev.
