Timotej Milanov
"Rusija je uporabila zemeljski plin kot orožje in zniževala dobave v Evropo. S tem se je porušilo zaupanje v ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem," generalni direktor Gen energije Dejan Paravan opisuje razmere, v katerih je skupina Gen delovala v lanskem letu. "Bilo je veliko nezaupanja glede tega, ali bomo to zimo sploh 'zvozili', ali bo dovolj energije." Zaradi tega je ukrepala politika in posegla na trg, odzval pa je tudi trg: "Povprečna dnevna cena elektrike je bila na ravni 300 evrov za megavatno uro." Zvišale so se tudi cene na terminskih trgih, čeprav so ti po besedah Paravana praviloma bolj umirjeni. Čeprav so se cene energije v zadnjem času začele umirjati, so še vedno na tri- ali štirikratniku tistega, kar so bili vajeni v preteklosti, opozarja. Zaradi omenjenih razmer, pravi, se je Sloveniji v najhujših razmerah zgodilo nekaj najslabšega - na področju električne energije se je uvozna odvisnost države zvišala na 31 odstotkov (pred tem je bila 15-odstotna). Posledično so morala slovenska proizvodna podjetja za dve teravatni uri energije kupiti na trgu po omenjenih visokih cenah. Za dokup so namenila okoli 600 milijonov evrov. Zaradi tega so po njegovih besedah v teh družbah črpali rezerve, kar se pozna tudi na njihovih poslovnih rezultatih. "Kot proizvodno podjetje oziroma energetski steber smo izpolnjevali vse pogodbe do odjemalcev. Niti enemu odjemalcu, ki je imel fiksno ceno, je nismo premaknili, držali smo obljubo." A tudi odjemalci so občutili težke razmere. "Že konec leta 2021, ko so zakupovali elektriko za leto 2022, so bile cene višje. Kar nekaj odjemalcev se je pa odločilo, da elektrike ne bodo zakupili, in so šli v dobri veri na "spot" trg, ker so menili, da cene niso realne in se bodo sesule. V resnici so še nekajkrat šle navzgor. Zato so imela ta podjetja lani izjemno težko leto in so posledično utrpela škodo."
Bistveno več prometa, a manj dobička
Zaradi omenjenih razmer so nekatera podjetja zapustila trg z električno energijo in zemeljskim plinom, na ta račun pa je največji slovenski trgovec z elektriko in del skupine Gen-I dobil več kot 70 tisoč novih odjemalcev. "Za te odjemalce nismo imeli v zalogi zakupljene energije, kar so v Gen-I uspeli kompenzirati z boljšimi rezultati pri trgovanju." To po mnenju Paravana kaže na zaupanje odjemalcev, ki so v kriznih razmerah iskali varnega dobavitelja, zato si to štejejo za uspeh, čeprav je imel njihov prihod kratkoročno negativni učinek na poslovanje Gen-I.
Gradnja JEK2 bi trajala pet let
"Strateški cilj skupine je, da JEK 2 začne obratovati do leta 2035," pravi poslovni direktor Gen energije Danijel Levičar, ki opozarja, da se glede na zastavljeno časovnico izhoda iz premoga leta 2033 Sloveniji do leta 2035 obeta več kot 60-odstotna uvozna odvisnost. "To za suvereno državo nikakor ni sprejemljivo." Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem tako ostaja med prioritetami družbe tudi pod novim vodstvom. Z gradnjo JEK 2, investicijami v obnovljive vire in hidroelektrarne bi lahko po besedah Levičarja do leta 2035 povsem razogljičili slovensko proizvodnjo električne energije. To pa bi se lahko zgodilo zgolj ob pogoju, pravi, da bi vsi potrebni postopki, vključno z gradnjo, od danes naprej tekli neprekinjeno. Trenutno je projekt v fazi objave pobude za državni prostorski načrt. Po časovnici, ki jo je predstavil Levičar, pričakujejo, da bi do podpisa pogodbe z izbranim dobaviteljem lahko prišlo do konca leta 2027. "Pri gradnji jedrske elektrarne je potreben določen čas za proizvodnjo velikih komponent. Iz pogovorov, ki smo jih imeli z dobavitelji, vemo, da so od podpisa pogodbe potrebna tri leta za pripravo reaktorske posode ali uparjalnikov." Gradnja drugega bloka bi predvidoma trajala pet let.
Skupina Gen je v lanskem letu ustvarila 4,1 milijarde evrov prometa, s čimer so zaradi višjih cen bistveno presegli načrte (2,6 milijarde evrov), hkrati je ustvarila 23 milijonov evrov dobička, kar pa je precej manj od načrtov (60 milijonov evrov). Krovna družba Gen energija je v lanskem letu ustvarila 372 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička, čeprav so tega načrtovali za kar 39 milijonov evrov. Na poslovanje so po navedbah Paravana negativno vplivali predvsem nižja proizvodnja od načrtovane (zaradi slabih hidroloških pogojev), nakup nadomestne energije za čas remonta JEK in podaljšanje remonta za pet dni, regulacija maloprodajnih cen za elektriko in zemeljski plin ter že omenjeni sprejem množice novih odjemalcev.
Od 400 milijonov evrov posojil izkoristili za 100 milijonov
Prejšnje leto je bilo za energetska podjetja zahtevno tudi z vidika zagotavljanja likvidnosti. "Volatilnost na veleprodajnem trgu je bila ekstremna, nikoli videna - in upam trditi, da tudi nepričakovana. Zaradi tega so čisto vsa podjetja v energetiki imela s tem težave," še pove Paravan. Zato je tudi Slovenija morala energetskim družbam zagotoviti likvidnostna sredstva. To je storila s sprejemom tako imenovanega poroštvenega zakona, na podlagi katerega bi lahko Gen najel kratkoročna posojila za nakup nadomestne energije v času remonta NEK v višini 400 milijonov evrov, najel pa jih je za 100 milijonov. Paravan je prepričan, da bodo posojilo poplačali že spomladi letos. Glede zemeljskega plina Paravan izpostavlja, da glede na še vedno visoke stopnje zapolnjenosti evropskih skladišč naslednjo zimo ne bi smelo biti težav z oskrbo in pretirano rastjo cen, česar so se pred tem bali zaradi ustavitve dobav iz Rusije, kar je na trgu tudi dvigalo cene plina za naprej.
Investicije v posodobitev elektrarn in obnovljive vire
V skupini so lansko leto izvedli številne investicije v nadgradnjo elektrarn. Ob rednem remontu jedrske elektrarne v Krškem je bila med drugim izvedena menjava visokotlačne turbine, hkrati se je moč elektrarne povečala za deset megavatov. V termoelektrarni Brestanica so nadgradili tehnološki proces, da lahko elektrarna obratuje tako na zemeljski plin kot na dizelsko gorivo. Gen-I je v Makedoniji zgradil 17-megavatno sončno elektrarno. V Brežicah pa je 6-megavatno sončno elektrarno zgradila družba Hidroelektrarne na spodnji Savi. Podjetje Gen-I Sonce je postavilo še več kot 2000 samooskrbnih elektrarn s skupno močjo 33 megavatov.
Paravan še izpostavlja podatek, da 61 odstotkov elektrike prodajo gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem v povprečju po ceni 100 evrov za megavatno uro, preostale količine prodajo podjetjem po povprečni ceni 250 evrov za megavatno uro. "Seveda je nekdo kupil tudi po ceni 400 evrov, nekdo je kupil tudi za 600 evrov, ampak to ni povprečje." Pri tem še pove, da so v prvi polovici leta 2022 podjetja za elektriko plačevala (z omrežnino) v povprečju za 64 odstotkov dražjo elektriko. "Tudi mene je ta podatek presenetil." Sam ocenjuje, da bodo letos podjetja v Sloveniji plačevala za 142 odstotkov dražjo elektriko glede na pretekle "normalne" cene.
