SLOVENIJA

Skupina Gen: JEK 2 bi zgradili do leta 2035

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Danijel Levičar in Dejan Paravan sta ob lanskem poslovanju skupine Gen predstavila tudi načrte za prihodnost. 
BOBO

"Rusija je uporabila zemeljski plin kot orožje in zniževala dobave v Evropo. S tem se je porušilo zaupanje v ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem," generalni direktor Gen energije Dejan Paravan opisuje razmere, v katerih je skupina Gen delovala v lanskem letu. "Bilo je veliko nezaupanja glede tega, ali bomo to zimo sploh 'zvozili', ali bo dovolj energije." Zaradi tega je ukrepala politika in posegla na trg, odzval pa je tudi trg: "Povprečna dnevna cena elektrike je bila na ravni 300 evrov za megavatno uro." Zvišale so se tudi cene na terminskih trgih, čeprav so ti po besedah Paravana praviloma bolj umirjeni. Čeprav so se cene energije v zadnjem času začele umirjati, so še vedno na tri- ali štirikratniku tistega, kar so bili vajeni v preteklosti, opozarja. Zaradi omenjenih razmer, pravi, se je Sloveniji v najhujših razmerah zgodilo nekaj najslabšega - na področju električne energije se je uvozna odvisnost države zvišala na 31 odstotkov (pred tem je bila 15-odstotna). Posledično so morala slovenska proizvodna podjetja za dve teravatni uri energije kupiti na trgu po omenjenih visokih cenah. Za dokup so namenila okoli 600 milijonov evrov. Zaradi tega so po njegovih besedah v teh družbah črpali rezerve, kar se pozna tudi na njihovih poslovnih rezultatih. "Kot proizvodno podjetje oziroma energetski steber smo izpolnjevali vse pogodbe do odjemalcev. Niti enemu odjemalcu, ki je imel fiksno ceno, je nismo premaknili, držali smo obljubo." A tudi odjemalci so občutili težke razmere. "Že konec leta 2021, ko so zakupovali elektriko za leto 2022, so bile cene višje. Kar nekaj odjemalcev se je pa odločilo, da elektrike ne bodo zakupili, in so šli v dobri veri na "spot" trg, ker so menili, da cene niso realne in se bodo sesule. V resnici so še nekajkrat šle navzgor. Zato so imela ta podjetja lani izjemno težko leto in so posledično utrpela škodo."

Bistveno več prometa, a manj dobička

Zaradi omenjenih razmer so nekatera podjetja zapustila trg z električno energijo in zemeljskim plinom, na ta račun pa je največji slovenski trgovec z elektriko in del skupine Gen-I dobil več kot 70 tisoč novih odjemalcev. "Za te odjemalce nismo imeli v zalogi zakupljene energije, kar so v Gen-I uspeli kompenzirati z boljšimi rezultati pri trgovanju." To po mnenju Paravana kaže na zaupanje odjemalcev, ki so v kriznih razmerah iskali varnega dobavitelja, zato si to štejejo za uspeh, čeprav je imel njihov prihod kratkoročno negativni učinek na poslovanje Gen-I.

Skupina Gen je v lanskem letu ustvarila 4,1 milijarde evrov prometa, s čimer so zaradi višjih cen bistveno presegli načrte (2,6 milijarde evrov), hkrati je ustvarila 23 milijonov evrov dobička, kar pa je precej manj od načrtov (60 milijonov evrov). Krovna družba Gen energija je v lanskem letu ustvarila 372 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov dobička, čeprav so tega načrtovali za kar 39 milijonov evrov. Na poslovanje so po navedbah Paravana negativno vplivali predvsem nižja proizvodnja od načrtovane (zaradi slabih hidroloških pogojev), nakup nadomestne energije za čas remonta JEK in podaljšanje remonta za pet dni, regulacija maloprodajnih cen za elektriko in zemeljski plin ter že omenjeni sprejem množice novih odjemalcev.

Od 400 milijonov evrov posojil izkoristili za 100 milijonov

Prejšnje leto je bilo za energetska podjetja zahtevno tudi z vidika zagotavljanja likvidnosti. "Volatilnost na veleprodajnem trgu je bila ekstremna, nikoli videna - in upam trditi, da tudi nepričakovana. Zaradi tega so čisto vsa podjetja v energetiki imela s tem težave," še pove Paravan. Zato je tudi Slovenija morala energetskim družbam zagotoviti likvidnostna sredstva. To je storila s sprejemom tako imenovanega poroštvenega zakona, na podlagi katerega bi lahko Gen najel kratkoročna posojila za nakup nadomestne energije v času remonta NEK v višini 400 milijonov evrov, najel pa jih je za 100 milijonov. Paravan je prepričan, da bodo posojilo poplačali že spomladi letos. Glede zemeljskega plina Paravan izpostavlja, da glede na še vedno visoke stopnje zapolnjenosti evropskih skladišč naslednjo zimo ne bi smelo biti težav z oskrbo in pretirano rastjo cen, česar so se pred tem bali zaradi ustavitve dobav iz Rusije, kar je na trgu tudi dvigalo cene plina za naprej.

Paravan še izpostavlja podatek, da 61 odstotkov elektrike prodajo gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem v povprečju po ceni 100 evrov za megavatno uro, preostale količine prodajo podjetjem po povprečni ceni 250 evrov za megavatno uro. "Seveda je nekdo kupil tudi po ceni 400 evrov, nekdo je kupil tudi za 600 evrov, ampak to ni povprečje." Pri tem še pove, da so v prvi polovici leta 2022 podjetja za elektriko plačevala (z omrežnino) v povprečju za 64 odstotkov dražjo elektriko. "Tudi mene je ta podatek presenetil." Sam ocenjuje, da bodo letos podjetja v Sloveniji plačevala za 142 odstotkov dražjo elektriko glede na pretekle "normalne" cene.

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?