Skrivnostna bolezen po bolezni: Odgovarjamo na deset vprašanj o dolgem covidu

Je ena izmed tistih, ki jih covid-19 spremlja dolgo po preboleli bolezni. "Simptomi se vlečejo že šesti mesec: zadihanost, utrujenost, zvonjenje v ušesih, izpadanje las, glavoboli, težave s koncentracijo in spominom, boleče oči in težave s kožo," našteva Jana Javornik, raziskovalka na Univerzi v Leedsu, ki na družbenih omrežjih ozavešča javnost o enem največjih zdravstvenih izzivov sedanjosti in prihodnosti. V svetu se je zanj uveljavil izraz postcovidni sindrom ali dolgi covid. V Sloveniji zaradi njega neopaženo trpi na tisoče ljudi, mnogi zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti izgubljajo službe ali imajo težave pri vstopu na trg dela. Odgovarjamo na deset vprašanj o dolgem covidu.

1. Kaj je dolgi covid?

Za večino je covid-19 infekcijska bolezen z blagimi simptomi, ki izzvenijo v povprečju po desetih dneh. Za znatno skupino pa obstaja covid po covidu. Ta sindrom še nima mednarodno sprejete definicije in klasifikacije, zato ga ni možno statistično spremljati in evidentirati. Britanski inštitut za klinično odličnost (NICE) je sprejel naslednjo definicijo: "Dolgi covid so bolezenski znaki ali simptomi, ki se pojavijo med prebolevanjem covida-19 ali po njem, trajajo več kot štiri tedne in jih ni mogoče pojasniti z alternativno diagnozo."

2. Kateri so simptomi dolgega covida?

Medicina jih je naštela že več kot dvesto. Najpogostejši so utrujenost, hitra zadihanost, izpuščaji, težave pri razmišljanju in koncentraciji ("možganska megla"), glavobol, omotica, razbijanje srca, bolečine v prsih, sklepih ali mišicah, prebavne težave, depresija, izguba okusa in/ali voha, nespečnost … Simptomi se pogosto izmenjujejo, izzvenijo in se spet pojavijo. "Okužba s korono lahko celo povzroči izgubo IQ," ugotavlja nemški epidemiolog Karl Lauterbach. Študija Imperial Collegea v Londonu je pokazala na upad inteligenčnega količnika in sposobnost pomnjenja tudi pri ljudeh, ki niso imeli težkega poteka covida-19.

3. Ali je dolgi covid povezan s tem, kako težko ga je nekdo prebolel?

Ne. Dolgi covid prizadene tako tiste, ki so morali na zdravljenje v bolnišnico, so bili na intenzivni negi, kakor tudi tiste, ki so imeli blage simptome bolezni ali so covid-19 prebolevali brez simptomov. Statistično gledano, je tveganje za dolgi covid večje pri ženskah in narašča s starostjo. Bolj ogroženi so astmatiki, osebe s kompromitiranim imunskim sistemom in s povišano telesno težo.

4. Ali tudi otroci zbolijo za dolgim covidom?

Da, a nekoliko manj pogosto kot odrasli. "Skoraj vsi otroci so povsem okrevali v osmih tednih po okužbi, le eden izmed petdesetih se je zatem še slabo počutil, v primerjavi z odraslo populacijo, pri kateri dolgi covid doleti eno izmed dvajsetih oseb," pojasni Emma Duncan, profesorica za klinično endokrinologijo na King's College London. V skupnosti z veliko okužbami, kot je britanska, je temu primerno tudi veliko število otrok z dolgim covidom. Njihov javni zdravstveni sistem je vzpostavil 15 pediatričnih klinik za zdravljenje dolgega covida.

5. Kaj je vzrok za dolgi covid?

Znanost na to še nima celovitega odgovora, ker je klinična slika dolgega covida praviloma kompleksna. Stroka trenutno razpravlja o treh hipotezah, piše Spiegel. Ena pravi, da SARS-coV-2 med okužbo neposredno in trajno poškoduje telesne celice in tako postopoma povzroči najrazličnejše simptome. Po drugi se virus trajno naseli v skritih delih telesa, na primer v živčnem sistemu, in tako povzroči nevrološke okvare. Ali pa virus sproži avtoimuno reakcijo, pri kateri imunski sistem napade lastno telo. Nemški Center Maxa Plancka je dodal še četrto hipotezo, po kateri covid-19 utegne vplivati na velikost in togost rdečih in belih krvnih celic, zato pride do okvare krvnega obtoka. Poleg tega je študija univerzitetne klinike v Ulmu pokazala, da je imela četrtina preiskanih zaznavne organske okvare, ki so bile posledica covida-19. "Različni razlogi dolgega covida utegnejo pojasniti, zakaj ljudje poročajo o tako širokem naboru simptomov," pravi Emma Duncan.

6. Koliko odstotkov bolnikov s covidom-19 doleti dolgi covid?

Podatki se razlikujejo po tem, kaj raziskovalci obravnavajo kot dolgi covid. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima desetina ljudi, ki so se okužili z novim koronavirusom, dolgoročne zdravstvene težave zaradi prebolele bolezni. Če bi upoštevali ta odstotek, se je z dolgim covidom v Sloveniji soočilo že več kot 26.000 prebolevnikov.

Iz britanske epidemiološke raziskave Zoe Covid Study izhaja, da ima do pet odstotkov vseh bolnikov s covidom še tri mesece po okužbi tako hude simptome, da jim onemogočajo vsakdanje aktivnosti. Raziskava NIJZ o vplivu pandemije na življenje, ki je zajela obdobje od 6. do 9. julija, je pokazala, da je imelo težave po enem mesecu od prebolele okužbe skoraj sedem prebolevnikov od desetih.

7. Kako poteka zdravljenje?

Enotnega načina zdravljenja ni, nabor simptomov je namreč preširok. Vsak pacient potrebuje svojsko terapijo. Razmere v Sloveniji poslabšuje okoliščina, da še zmeraj manjkajo jasne usmeritve glede obravnave oseb z dolgim covidom in njihovo sistematično spremljanje. Zdravstveni sistem ni pripravljen na te bolnike. V Sloveniji jim je danes namenjena le ena specializirana ambulanta, v njej so aktivni trije infektologi. Za primerjavo: izmed 37 univerzitetnih klinik v Nemčiji jih ima že 25 svojo ambulanto za zdravljenje dolgega covida.

"Za nas bolnike z dolgim covidom je značilno, da hodimo od enega do drugega specialista, ker ni ene ustanove, ki bi nas obravnavala celostno. Zato je ključen osebni zdravnik, ki ti mora verjeti, ne da te ožigosa za hipohondra," ugotavlja Jana Javornik, ki je bila v zadnjih mesecih na pregledih pri nevrologinji, infektologinji, kardiologu, otologu, tirologinji, naročena je na magnetno resonanco glave. S svojo prizadevnostjo je v manjšini. Iz raziskave NIJZ namreč izhaja, da se 65 odstotkov bolnikov z dolgim covidom ni nikoli posvetovalo z zdravnikom. "Ti ljudje tiho trpijo doma in čakajo, da tegobe minejo same od sebe," pripomni raziskovalka.

8. Ima zdravstvo univerzalen nasvet za bolnike z dolgim covidom?

Da. Bodite potrpežljivi in ne naprezajte se. "Pogosto vidimo, da mora biti vrnitev na delo postopna. Če ljudje polnega bremena ne zmorejo takoj, je smiselno, da najprej delajo po štiri ure," je Dnevniku povedala ljubljanska družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček. "Najpomembnejša terapija sta počitek in kakovosten spanec," doda Javornikova.

9. Ali cepljenje omili simptome dolgega covida?

Kakor za vse prebolevnike je tudi za bolnike z dolgim covidom smiselno, da se cepijo proti covidu-19, že zgolj zaradi boljše zaščite pred ponovno okužbo. Obstajajo tudi klinične študije, iz katerih izhaja, da kasnejše cepljenje pri približno polovici ublaži simptome dolgega covida. Najučinkovitejše je cepivo Moderne. Z njim se je dvakrat cepila tudi Javornikova, njene izkušnje so blago pozitivne: "Če se je počutje prej vztrajno slabšalo, po drugem odmerku stagnira. Imam dneve, ko se skoraj ves dan bolj ali manj dobro počutim in sem lahko bolj aktivna."

10. Ali lahko oseba, ki se kljub polnemu cepljenju okuži z različico delta, dobi dolgi covid?

Cepljenje je v vsakem primeru najučinkovitejša zaščita pred covidom-19. Zanesljivega podatka o tem, koliko oseb s prebojno okužbo čuti posledice dolgega covida, ni, zato preprosto manjkajo podatki. Stroka je vsekakor optimistična. "Dejstvo, da kasnejše cepljenje pomaga, kaže na to, da splošno cepljenje ščiti tudi pred dolgim covidom," je za Spiegel dejal Carsten Watzl, generalni sekretar nemškega združenja za imunologijo. Za zdaj vse kaže na to, da cepljeni manj tvegajo, ko gre za dolgi covid.