Vročinski valovi predstavljajo večje tveganje predvsem za rizične skupine, kot so starejši, dojenčki in majhni otroci, kronični bolniki (zlasti srčno-žilni in dihalni bolniki), osebe z debelostjo ter tisti, ki jemljejo določena zdravila, ki vplivajo na regulacijo telesne temperature ali tekočinsko ravnovesje. Pri teh osebah vročina lahko vodi do dehidracije, vročinskega utrujenosti, vročinskega udara in poslabšanja osnovnih bolezni, ob vročini ali pred potovanji v vroče kraje opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). "A tudi pri nerizičnih osebah lahko prekomerna telesna aktivnost v najhujši vročini privede do pregrevanja telesa, slabosti, omotice ali hujših zapletov," dodajo, zato previdnost in zmernost tudi za zdrave ljudi ni odveč.
V skrajnih primerih hude posledice
Kaj se pravzaprav dogaja v telesu ob prekomernih naporih v vročini? "Ob naporih v vročem vremenu telo proizvaja več toplote, ki jo mora odvajati, da ohrani stabilno temperaturo. Z to se poveča potenje, ki pa lahko vodi v izgubo tekočine in elektrolitov. Če telesu zmanjka tekočine ali se potenje zmanjša zaradi velike vlažnosti, se telesna temperatura začne nevarno dvigovati. Zaradi tega srce dela intenzivneje, da pospeši krvni obtok v kožo, kar lahko ob dolgotrajni obremenitvi povzroči utrujenost in preobremenitev srca ter drugih organov."
V skrajnih primerih lahko pride do hudih posledic - vročinskega udara. Kakšna so znamenja vročinskega udara in kako ga prepoznamo? "Vročinski udar je resno stanje, ki zahteva takojšnjo pomoč. Glavna znamenja so: visoka telesna temperatura (več kot 40 °C), vroča, rdeča ali bleda koža, zmedenost ali izguba zavesti, pospešeno ali neenakomerno dihanje, hitro bitje srca, glavobol, slabost, bruhanje in mišične krče. Če opazite katero od teh znakov, je treba nemudoma ukrepati in poiskati zdravniško pomoč," pojasnjujejo na NIJZ ter: "Če oseba kaže znake vročinskega udara ali vročinske izčrpanosti, jo je treba nemudoma preseliti na hladno, senčno mesto, ji pomagati ohladiti telo (hladni obkladki, ventilator), zagotoviti pitje hladnih (ne ledenih) napitkov in po potrebi poklicati nujno medicinsko pomoč. Pomembno je tudi preprečevanje s primernim oblačenjem, izogibanjem napornim aktivnostim v najhujši vročini in dovolj tekočine."
Več urgentnih primerov
Tudi v Sloveniji se po podatkih NIJZ statistično gledano med vročinskimi valovi poveča število urgentnih primerov srčnih infarktov, možganskih kapi in drugih srčno-žilnih zapletov, saj vročina obremeni srce in krvni obtok. Povečano je tudi število primerov dehidracije, vročinskih izčrpanosti in poškodb zaradi padcev ali nesreč v vodi. Ni redko, da se nesreča primeri tudi med dopustovanjem v tujini, ko želimo kar najbolj izkoristiti potovanje. Dopust in vroče vreme lahko povečata tveganje, če se ljudje ne prilagodijo na vremenske razmere in ne skrbijo dovolj za hidracijo ter počitek.
Tudi hladna voda, ki naj bi pomenila ohladitev, je lahko nevarna in včasih lahko tudi skok v hladno vodo škodi. "Hitra potopitev v zelo hladno vodo lahko povzroči nepričakovane reakcije srca in dihal, kot so šok, krči dihalnih mišic ali motnje srčnega ritma. To je lahko še posebej nevarno za starejše in ljudi z boleznimi srca ali krvnega obtoka. Zato je priporočljivo, da se telo postopoma prilagaja temperaturi vode in se skoki ne izvajajo brez predhodne previdnosti."
Telesna aktivnost v poletnih mesecih je priporočljiva in koristna, vendar je treba vedno upoštevati vremenske razmere, predvsem temperaturo in vlažnost zraka. Priporočamo, da se aktivnosti izvajajo zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, ko je vročina manj intenzivna, in da se prilagaja tempo ter trajanje napora. Ne pozabimo na zadostno hidracijo, počitek in ustrezno zaščito pred soncem, sklenejo na NIJZ.
