Sindikati javnega sektorja za konec februarja napovedujejo shod "za dostojne plače"

Urška Mlinarič
18.01.2023 10:29

Pogajalska skupina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je za 24. februar napovedala protestni shod "za dostojne plače", če vlada do takrat ne bo predstavila konkretnih rešitev za plačni sistem v javnem sektorju.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Novinarska konferenca sindikatov javnega sektorja
Twitter/urška Mlinarič

V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, so napovedali, da bodo 24. februarja organizirali protestni shod zaposlenih v javnem sektorju za dostojne plače, če vlada do takrat ne bo ponudila konkretnih rešitev za odpravo plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah v celotnem javnem sektorju, dvig najnižjih plač na raven minimalne, ohranitev enotnega plačnega sistema, temelječega na načelu enako plačilo za primerljivo delo ter pridobila soglasja sindikatov o temeljnih vprašanjih plačnega sistema. Ob tem je Počivavšek povedal, da pričakujejo pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij hkrati s pogajanji o plačni reformi, pri čemer bodo vztrajali, da se nesorazmerja odpravijo še pred realizacijo plačne reforme. Ta je predvidena v letu 2024.

V pogajalski skupini poudarjajo, da so že med lanskoletnimi oktobrskimi pogajanji o plačnih ukrepih za blažitev inflacije opozarjali, da bi bile nujne rešitve, ki bi se nanašale na celoten javni sektor z vključevanjem realizacije preteklih dogovorov, a jih vlada ni uslišala. Namesto tega, tako Počivavšek, so po vzoru vlade Janeza Janše sklepali parcialne dogovore, kar je nesprejemljivo, saj s tem odpravljajo nesorazmerja zgolj za ene poklicne skupine. V tej skupini sindikatov sicer ne oporekajo legitimnosti in utemeljenosti povišanj plač iz zadnjih dogovorov, a so prepričani, da si tudi v drugih delih javnega sektorja  zaslužijo primerljivo povišanje osnovnih plač.

"Vlada očitno prisluhne zgolj tistim skupinam, ki grozijo s stavko ali protesti, pri tem pa v celoti zanemarja delovna mesta plačne skupine J, tista s srednješolsko izobrazbo, ki so pod minimalno plačo, in druga delovna mesta s srednješolsko izobrazbo," je dejal Počivavšek.

Vlado so spomnili, da že dva meseca zamuja z začetkom pogajanj o plačni reformi, pri čemer si želijo, da bi jo najprej predstavila sindikatom za pogajalsko mizo in šele nato širši javnosti. Prepričani so, da obstoječi plačni sistem potrebuje spremembe in prenovo, a ta naj bo dosežena skozi dialog. V ta namen so sindikati pripravili nabor 28 rešitev, s katerimi bi bilo mogoče izboljšati obstoječi sistem in odpraviti številne pomanjkljivosti ter ki so jih poslali tako ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik kot tudi predsedniku vlade Robertu Golobu. Kakšni ti predlogi so, za zdaj niso želeli povedati, češ da jih najprej želijo prestaviti vladi.

Spomnimo. Ministrica za javno upravo je pojasnila, da naj bi bili vsi dogovori z zdravstvom in socialnim varstvom ter vzgojo in izobraževanjem realizacija preteklih dogovorov, medtem ko gre v primeru sodnikov in tožilcev za interventni ukrep za odpravo protiustavnosti. Zahteve carinikov, dispečerjev na klicni številki 112, policistov, zaposlenih v državnih organih, poklicnih gasilcev, carinikov, ki so se z zahtevami po odpravi plačnih nesorazmerij oglasili v preteklem tednu, pa je označila za "folkloro sindikalnega dogovarjanja, po principu, če se ne oglasiš z zahtevami, te ni", in dodala, da se bodo o odpravi nesorazmerij pogajali znotraj plačne reforme.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta