Po ustavitvi financiranja izvajanja javne službe STA s strani vladnega urada za komuniciranje (Ukom) je namreč DZ konec decembra potrdil sedmi protikoronski zakon, ki je posegel tudi v zakon o STA. Na predlog koalicijske SMC so v izogib različnim interpretacijam vanj vnesli določbo, po kateri se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona izplača vse zaostale obveznosti do STA za opravljanje javne službe in da se, ne glede na to, ali bo za leto 2021 sklenjena pogodba s STA, financira opravljanje javne službe STA na podlagi sprejetega poslovnega načrta.
Po mnenju vodstva in zaposlenih na STA vladino nespoštovanje zakona poraz pravne države
Predstavniki vodstva in zaposlenih na STA menijo, da je vladino nespoštovanje sedmega protikoronskega zakona, ko v roku ni poravnala zaostalih finančnih nadomestil STA za opravljanje javne službe, poraz pravne države. Prepričani so tudi, da Ukomovo iskanje mnenja o izplačilu na Evropski komisiji pomeni le zavlačevanje in finančno izčrpavanje STA.
Opozarjajo tudi, da bo škoda enormna, "še posebej, če se izkaže, da Evropska komisija ne bo imela pripomb na izvajanje zakona". "Nikakor pa to ne more biti izgovor za neplačevanje agencijskih tržnih storitev za vladno administracijo, ki jih vlada prav tako ne plačuje," so zapisali.
STA je že 43. dan brez plačila za delo, ki ga opravlja kljub prekinjenemu financiranju, posledice takšnega ravnanja pa "so lahko ustavitev izvajanja javne službe STA in prenehanje delovanja nacionalne tiskovne agencije", pravijo. Ob tem opozarjajo, da bi to pomenilo izjemen izpad obveščanja javnosti o dogajanju v Sloveniji in po svetu, posledično pa velik udarec za podobo demokratične Slovenije.
"Glede na dogajanje je na mestu razmislek o tem, kakšne so lahko politične ali družbene posledice dejstva, da vlada, ki je izvršna veja oblasti v državi, ne spoštuje zakonov in volje tudi poslancev strank, ki jo podpirajo," so še zapisali vodstvo, uredniški kolegij, svet delavcev, zastopstvo in sindikat novinarjev STA.
Sedmi protikoronski zakon, s tem pa tudi omenjena določba, sta začela veljati zadnji dan lanskega leta. Tako se je sedemdnevni rok za poplačilo zaostalih terjatev STA do vlade iztekel.
Ukom je zavrnil plačilo nadomestila za opravljanje javne službe STA za oktober in november, prav tako je za ta dva meseca zavrnil plačilo računov za opravljene storitve STA za potrebe vladne administracije. K sklenitvi pogodbe za financiranje javne službe za letošnje leto ni pristopil.
Poslanci SMC glede neplačevanja javne službe STA: Gre za zavlačevanje in izogibanje zakonskim obveznostim
V poslanski skupini SMC so prepričani, da pri spremembi financiranja STA s sedmim protikoronskim zakonom ne gre za nedovoljeno podeljevanje državne pomoči, ampak za plačilo zapadlih obveznosti, ki STA pripadajo in so bila s strani Ukoma nezakonito zadržana. Ocenjujejo, da gre za zavlačevanje in izogibanje izpolnjevanju zakonskih obveznosti.
Vodja poslancev SMC Janja Sluga pa je danes na Twitterju zapisala, da gre za zavlačevanje, izogibanje in kršenje zakonodaje in dodala: "To je žalitev tudi za Zimbabve."
Financiranje je ustavil po tistem, ko od STA ni dobil vseh zahtevanih podatkov in dokumentacije. Na STA so mu jo namreč odrekli, saj so ocenili, da je z nekaterimi posegel v uredniško avtonomijo, do nekaterih pa lahko po zakonu o gospodarskih družbah dostopa le vlada kot edina družbenica.
Služba vlade za zakonodajo je med drugim ugotovila, da bi ustavitev financiranja STA in posledična ustavitev javne službe STA pomenila nezakonito stanje.
Ukom: Sprememba financiranja STA s sedmim protikoronskim zakonom odpira vprašanje o skladnosti s pravili EU o konkurenci
Po oceni Ukoma je financiranje STA s sedmim protikoronskim svežnjem postalo neposredna zakonska obveznost, s tem pa odprlo vprašanje, ali je to skladno skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. Zakonsko določen znesek bo STA zato nakazan takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje, so napovedali.
V LMŠ pozvali vlado k plačilu obveznosti do STA in zagotovitvi financiranja
V LMŠ menijo, da je nedopustno, da vlada, ki je v skladu z zakonom o Slovenski tiskovni agenciji dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe, ignorira tudi določbe PKP7. Vlado so pozvali, naj plača zapadle obveznosti in zagotovi financiranje za 2021.
Zapisali so, da je 66. člena zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP7), v skladu s katerim je ustanovitelj v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji (STA) dolžan zagotoviti neizplačan znesek nadomestila za opravljanje javne službe v letu 2020, nedvoumen.
Iz določbe izhaja, da se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona izplača vse zaostale obveznosti do STA za opravljanje javne službe in da se, ne glede na to, ali bo za leto 2021 sklenjena pogodba s STA, financira opravljanje javne službe STA na podlagi sprejetega poslovnega načrta. Kljub temu pa STA osmi dan po uveljavitvi zakona ostaja brez teh sredstev, so zapisali v LMŠ.
"Opisano početje je nov poskus očitnega finančnega izsiljevanja ter nadaljevanje političnega pritiska na neodvisen medij, zavezan verodostojnemu informiranju javnosti, ne pa željam, pričakovanjem in (samo)volji vlade. Ta z ignoriranjem zakona hkrati kaže tudi svoj zaničljiv odnos do pravne države in institucij," izhaja iz javnega poziva, ki so ga objavili na spletni strani.
Vlado so v stranki pozvali, da v skladu s PKP7 takoj izpolni zakonsko dolžnosti in STA izplača vse zapadle obveznosti. Hkrati so pozvali še, naj vlada STA v skladu s sprejetim poslovnim načrtom STA zagotovi financiranje javne službe tudi za letošnje leto.
Poslanska skupina stranke pa je poziv s tem besedilom naslovila na vlado in ministrstvo za kulturo.
"Iz pogodbenega razmerja, v katerem je Ukom izpolnjevanje svojih obveznosti lahko pogojeval z izpolnjevanjem obveznosti STA, se je spremenilo v upravno razmerje, v katerem je njegova obveznost financiranja STA nepogojna in v višini, ki jo enostransko določi STA v svojem poslovnem načrtu," so zapisali na vladnem spletišču.
Pirc Musarjeva: Glede financiranja STA ni potrebna presoja Evropske komisije, saj ne gre za upravno razmerje ali državno pomoč
Presoja Evropske komisije o spremembi financiranja STA s PKP7 po oceni odvetnice Nataše Pirc Musar ni potrebna, saj ne gre za državno pomoč, še manj pa za upravno razmerje. Upravno razmerje oz. postopek je zgolj izbira izvajalca javne službe, če ta ni določen že z zakonom. Ko je subjekt izbran, pa vse sodi med pogodbena razmerja, je pojasnila.
Sprememba financiranja je tako odprla vprašanje, ali je slednje skladno s pravili EU o konkurenci, zlasti s pravili o podeljevanju državnih pomoči. Zakonsko določen znesek bodo STA nakazali takoj, ko bo Evropska komisija dala pozitivno mnenje, so napovedali v Ukomu.
Sindikat novinarjev od vlade pričakuje izpolnitev obveznosti do STA
Sindikat novinarjev Slovenije po tem, ko tudi po izteku roka iz PKP7 vlada Slovenski tiskovni agenciji (STA) ni plačala obveznosti, pričakuje, da bo vlade izpolnita zakonske in pogodbene obveznosti do STA. Opozorili so, da vlada in urad vlade za komuniciranje ogrožata socialno varnost približno 100 zaposlenih in sodelavcev STA ter njihovih družin.
Zaposlenim in vodstvu STA pa se je sindikat v zapisu na družbenem omrežju Facebook zahvalil za vztrajnost in pokončno držo, "da kljubujejo finančnemu izsiljevanju in političnim pritiskom, ki bi prizadeli verodostojnost informiranja javnih in zasebnih medijev v celotnem medijskem prostoru".
V Društvu novinarjev Slovenije pa so vnovič spomnili na svoja opozorila, da je ustanovitelj, torej država, v skladu z zakonom dolžan financirati STA za opravljanje javne službe, ki jo predpisuje zakon. Dodali so, da je to po zadnji spremembi zakona o STA, v katerega je posegel sedmi protikoronski zakon, še bolj jasno, kot je že bilo.
Obenem pa navajajo, da STA več kot jasno izpolnjuje svoje zakonske obveznosti. Odtegnitev financiranja STA tako ocenjujejo kot poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja. Gre za vzorec, že viden v sosednji Madžarski. Ustavitev financiranja STA v društvu razumejo tudi kot neposredni napad na kakovostno novinarstvo v Sloveniji.
