Vlada je pripravila šesti protikoronski zakon (PKP 6). Potem ko ga je včeraj predstavila članom Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ga danes namerava poslati v obravnavo in sprejetje v državni zbor in ga predstaviti širši javnosti. Z ukrepi iz zakona, ki so ovrednoteni na eno milijardo evrov, želi poskrbeti za ohranjanje gospodarskih dejavnosti in delovnih mest.
Kdo bo upravičen do subvencioniranja
V prihodnje naj bi bila do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili.
Temeljni dohodek izplačali 26.000 upravičencem
Prvi samozaposleni, kmetje in družbeniki, ki so v drugem valu epidemije covida-19 utrpeli izpad prihodkov, so včeraj prejeli mesečni temeljni dohodek za oktober. Nakazilo v skupnem znesku 27,3 milijona evrov je prejelo nekaj manj kot 26.000 upravičencev, so sporočili iz finančne uprave. Samozaposleni so bili do mesečnega temeljnega dohodka upravičeni že spomladi, ob prvi razglasitvi epidemije, vnovič pa jim je to obliko pomoči države ponudil peti protikoronski zakon, ki ga je DZ sprejel 15. oktobra.
Za pomoč lahko tokrat zaprosijo samozaposlene osebe, ki se v epidemiji soočajo s težavami pri poslovanju. Dejavnost morajo opravljati najmanj od letošnjega 1. septembra, pogoj pa je padec prihodkov v letu 2020 za 20 odstotkov glede na lani. Tisti, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za oktober, november in december prejeli temeljni dohodek v višini po 1100 evrov. Podobna pomoč je predvidena za kmete in družbenike. Za samozaposlene v kulturi, ki jim država že zdaj plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je temeljni dohodek predviden v višini 700 evrov na mesec.
Med novimi rešitvami sta ključna subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja in odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost. Predlagana naj bi bila tudi uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno. Predloga za zamrznitev dviga minimalne plače po neuradnih informacijah v predlogu PKP 6 ni.
Obrtniki nezadovoljni
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je včeraj obenem, ko ji je predlagala popravke PKP 6, vlado pozvala, naj dovoli odprtje manjših specializiranih trgovin, kemičnih čistilnic in pralnic, avtopralnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter usnjarskih in tekstilnih dejavnosti. Stiske obrtnikov in podjetnikov se iz dneva v dan povečujejo, po drugi strani pa številne dejavnosti sedaj potekajo na črno, brez vsakršnega nadzora nad upoštevanjem zaščitnih ukrepov, so v OZS utemeljili svoj predlog.
Sindikati hočejo socialni dialog
"Pričakujemo, da bodo ukrepi v tem paketu oblikovani v okviru socialnega dialoga, ob aktivnem sodelovanju socialnih partnerjev in še bolj usmerjeni k delavcem in njihovim družinam ter k spodbujanju domače potrošnje, kamor dveletna zamrznitev minimalne plače v nobenem primeru ne sodi," so pred obravnavo v Ekonomsko-socialnem svetu sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Neuradni predvideni ukrepi:
Subvencioniranje čakanja na delo
Povišanje nadomestila za čakanje na delo na povprečno plačo
Podaljšanje poroštvene sheme SID banke
Subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja
Odpis najemnin, kjer je lastnik prostora država ali lokalna skupnost
Zagotovitev mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence
Dvig glob za kršenje omejitev zbiranja
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič prav tako ostro nasprotuje morebitni zamrznitvi minimalne plače. Nizka minimalna plača po njenih besedah še nikjer ni okrepila konkurenčnosti, tako da dviga dodane vrednosti, dviga produktivnosti pa tudi dviga plač z nizko minimalno plačo ni mogoče doseči.
Pozor, kazni!
Vlada namerava s šestim paketom ukrepov spremeniti tudi zakon o nalezljivih boleznih, tako da bi zvišala v njem predvidene kazni. Za posameznike, ki bi kršili omejitve zbiranja na javnih površinah, bi se globa zvišala s sedanjih 400 do 1000 evrov na minimalno 1000 do največ 10.000 evrov. Za posameznike, ki bi javno pozivali h kršitvi, pa bi bila globa od 1500 do 15.000 evrov.
Odzivi
France Križanič, ekonomist in nekdanji minister za finance: "Karantena ni poceni. V aprilu in maju je Slovenija glede na primerljivo obdobje 2019 po podatkih iz konsolidirane bilance javnega financiranja samo pri davkih in prispevkih izgubila 416 milijonov evrov mesečno. Smiselno je, da v karanteni ali njej podobni zaustavitvi javnega življenja slovenska država posega tudi po regulaciji kreditnega trga, najemnin, preko sredstev EU pa tudi trga kmetijskih pridelkov. Če ustavno ni sporno omejevanje gibanja ljudi med občinami, potem ne more biti sporen niti moratorij za odplačilo anuitet in najemnin. Smiselno bi tudi bilo, da bi država posredni negativni učinek zastoja gostinske dejavnosti na kmetijstvo omilila s povečanim odkupom, namenjenim povečanju državnih zalog živil, ali pa organizirala njihovo distribucijo socialno šibkejšemu delu prebivalstva."
Goran Lukić, Delavska svetovalnica: "Glede na trenutno situacijo, da epidemiji ni videti konca, bi pričakoval, da se prisluhne dejstvu, da družinski proračuni postajajo vse bolj tenki, da je za prenekatero gospodinjstvo beseda 'prihranki' že stvar preteklosti. V tej luči je plačilo mesečnih stroškov vse težje, recimo tudi plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tukaj bi država zagotovo morala priskočiti na pomoč. Nihče prav tako ne omenja začasnega denarnega nadomestila plače zaradi izgube zaposlitve v obdobju epidemije, ki se je realiziral v prvem koronavalu. Da ne govorimo o tem, da je pravzaprav sramotno, da imamo po celi Sloveniji ad hoc akcije zbiranja računalnikov, da se omogoči učencem pouk na daljavo … Ali je taka znanstvena fantastika narediti državno shemo brezplačnega najema računalnikov?"
Leonida Polajnar, direktorica Obrtno-podjetniške zbornice Maribor: "Ugotavljamo, da PKP 6 ne rešuje v zadostni meri problemov obrtnikov in podjetnikov. Predlagamo, da država delodajalcem, ki so morali svojo dejavnost na podlagi odloka države zapreti, povrne celotno nadomestilo plače delavca za čakanje na delo doma. Prav tako se nam ne zdi smiselno, da bi morali delodajalci, ki ne bodo dosegli zadostnega upada prihodkov v letu 2020, vračati državno pomoč. Predlagamo pomoč (subvencijo) za plačilo poslovnih najemnin, kar je sicer bilo nakazano v preteklih PKP. Upravičenci naj bodo tudi najemniki nepremičnin v zasebni lasti, ne zgolj v lasti države ali občin. Ponovno apeliramo, naj se v odlog plačila obveznosti vključijo tudi obveznosti iz naslova lizinških pogodb. Želimo, da država v celoti pokrije fiksne stroške podjetjem, ki so bila z odlokom zaprta."
Aleksandra Podgornik, direktorica ŠGZ: "Čeprav gre v osnovi za zdravstveno krizo, ki je prizadela celotno družbo, jo praktično vsa podjetja vse bolj občutijo tudi kot že zelo močno ekonomsko krizo. Gospodarstvo se seveda zaveda, da proračun ne more nadomestiti vseh izpadov prihodkov, ki jih beležijo podjetja, zavedamo se tudi, da je izpad prihodkov po panogah zelo različen. Vsi ukrepi, ki jih je do sedaj sprejela država in so usmerjeni v vzdrževanje likvidnosti in ohranjanje delovnih mest, so absolutno dobrodošli, hkrati pa za kondicijo gospodarstva absolutno niso dovolj. Zato pozdravljamo ukrepe in hkrati opozarjamo, da ne pomenijo, da bo gospodarstvo zdržalo v vsaj približno takšni kondiciji, da bo lahko po preteku zdravstvene krize hitro normalno in polno nadaljevalo svoje delo. Tako kot bo zdravstvena rehabilitacija terjala svoj čas, ga bo terjalo tudi gospodarstvo." (uč)
