Po podatkih Sledilnika so v ponedeljek pri nas opravili 4487 PCR testov in potrdili 729 okužb. Delež okužb je znašal 16,2 odstotka. Pred tednom dni so pri nas potrdili 899 okužb.
Hospitaliziranih je 528 ljudi, na intenzivni negi se jih zdravi 84. Iz bolnišnic so včeraj odpustili 64 ljudi, umrlo je 9 bolnikov. Sedemdnevno povprečje okužb je 736.
Med občinami glede na število potrjenih okužb izstopajo Domžale, Dravograd, Ivančna Gorica, Bohinj in Nova Gorica, kjer so potrdili 11 novih primerov, Ajdovščina in Velenje s 13 okužbami, Piran in Izola s 14, Ravne na Koroškem in Škofja Loka s 15, Maribor z 20 okužbami, Kranj z 21 ter Celje in Koper z 22. V Ljubljani so včeraj potrdili 91 novih primerov.
Še daleč od rumene faze
Zdravstveni minister Janez Poklukar opozarja, da je cilj v naslednjih dneh obvladovati epidemijo z vidika vnosa novih sevov novega koronavirusa ter hkrati ohranjati čim bolj dostopno družbeno življenje in odprte šole. "Vesel sem, da je današnja številka zasedenosti bolnišnic nižja ter da je sedemdnevno povprečje pozitivnih nižje, kot je bilo predhodno. Opozarjam, epidemije še ni konec. Še vedno smo trdno v oranžni fazi in še daleč od rumene."
Minister za zdravje je poudaril, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje nalezljivih bolezni. "Dopolnili smo nacionalno strategijo cepljenja, katere cilj je zmanjševati umrljivost zaradi covid-19 in povečati zdravje prebivalstva." Pravi, da je cilj 60-odstotna precepljenost prebivalstva, s katero bodo zmanjšali tveganje za prenos novega koronavirusa do te mere, da bomo lahko epidemijo učinkoviteje obladovali.
Strategija cepljenja
Za zdravstvenimi delavci cepimo osebe starejše od 80, 75 in 70 let, nato pa preidemo na skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov ne glede na starost, pravi Poklukar. V naslednji skupini so diplomati in uslužbenci ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, pa pripadniki slovenske vojske na misijah v tujini. Sledijo osebe starejše od 65 let.
Temu po besedah Poklukarja sledijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju. V tej skupini so tudi poslanci državnega zbora, državni svetniki, vlada, predstavniki ustavnega sodišča.
Sledijo kronični bolniki od 18. do 64. leta, starostna skupina 60-65 let, zaposleni v kritični infrastrukturi ter nato ostali prebivalci.
Minister za zdravje Janez Poklukar je na vprašanje o tem, ali se je v Sloveniji res pojavil tudi nigerijski sev, odgovoril, da o tem ne ve ničesar. "Neuradno je bilo potrjenih 62 primerov britanskega seva v zadnjem tednu, v Sloveniji imamo dokazan južnoafriški sev."
Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci povedal, da je bila za prvo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovana Alenka Forte, imenovani so bili tudi člani strokovne svetovalne skupine za obvladovanje epidemije. Vodja skupine je Mateja Logar, člani pa so Mario Fafangel, Bojan Beović, Simona Repar Bornšek, Miroslav Petrovec, Tjaša Žohar Čretnik, Milan Krek, Nina Gorišek Mikšič, Matjaž Jereb in Lucija Mak Uhan. Robert Carota ostaja koordinator bolnišničnih kapacitet.
Poklukar je ob tem dejal, da so vsi tako sedanji kot prejšnji člani skupine veliki strokovnjaki, in tudi s tistimi, ki po novem ne bodo člani skupine, sodelovanja ne zaključujejo, pač pa minister nanje računa na drugih področjih.
Ključni cilj, ki so mu zavezani na ministrstvu za zdravje skupaj s skupino, je obvladovanje epidemije covida-19, predvsem tudi z vidika vdora novih različic, in ohranjanje čim bolj odprtega družbenega življenja, med drugim želijo, da ostanejo odprte šole.
Enoletne lekcije covida-19: Imunost po preboleli bolezni nekaj mesecev, po cepljenju daljša
Pred letom dni je bil covid-19 nova bolezen, pri kateri je bila neznanka, kakšna bo imunost posameznika po preboleli bolezni. Če posameznik preboli covid-19 z blagim oz. zmernim potekom, imunost traja okoli tri do šest mesecev, pri hujšem poteku pol leta in več, pravi infektolog Janez Tomažič. A kaže se, da cepljenje zagotavlja še daljšo imunost.
Ob tem Tomažič opozarja, da pri osebah, ki so se okužile z novim koronavirusom, so imele pozitiven test PCR in niso imele simptomov, obstaja možnost, da niso razvile imunosti. Obstaja tudi možnost, da so "opravile z virusom" že v sluznici in ni prišlo do tvorbe protiteles. Te osebe morajo biti previdne, saj se lahko ponovno okužijo in tudi zbolijo. Zato je tudi pri posamezniku, ki so mu v preteklosti potrdili okužbo, nujna dosledna temeljna preventiva. Pri vsakem vročinskem stanju, bolečinah v žrelu, kašlju je treba še vedno misliti na možnost covida-19, je poudaril.
Tomažič je v pogovoru za STA pred prvo obletnico odkritja prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji pojasnil, zakaj cepljenje proti covidu-19 omogoča boljšo imunost posamezniku kot pa prebolela bolezen. Virus je tako "brihten", da ob naravnem prebolevanju zmanipulira naš imunski sistem, zavre njegovo delovanje, zato tudi ne nastane toliko protiteles kot pri cepljenju, pojasnjuje.
Pri cepljenju proti covidu-19 pa se v telo vnese samo koda, kjer je informacija za izdelavo proteina. Ta je najpomembnejša sestavina virusa, s katero se veže na naše celice. In ker ni drugih sestavin virusa, ni negativnega vpliva na imunske odzive in zato cepivo vzpodbuja daljšo imunost.
V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca lani
Tomažič priznava, da si pred enim letom niso niti približno predstavljali, da bo učinkovito cepivo proti covidu-19 na voljo za uporabo že do božiča. "Cepiva so fenomenalna, to je fantastičen in neverjeten uspeh. Vidimo, kako hitro je po začetku cepljenja padla tako smrtnost kot pojavnost bolezni, pa smo v zimskem času," poudarja infektolog z Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana.
Pri doslej registriranih cepivih se kaže, da bodo do določene mere zagotavljala tudi zaščito pred prenosom virusa, torej da posameznik po cepljenju ne bo samo zaščiten pred boleznijo, pač pa da ob okužbi tudi ne bo mogel trositi virusa naokoli. To je "sveti gral" vseh cepiv, da preprečujejo bolezen kot tudi prenos, je poudaril.
A hkrati opozarja, da je za božič prišlo še eno "darilo" - nove različice virusa, ki so bolj nalezljive in zaradi tega nevarnejše, proti določenim različicam pa obstoječa cepiva slabše preprečujejo okužbe, torej bo treba, kot kaže, razviti tudi nove različice cepiv.
"To nas je malo šokiralo, da so na različnih koncih sveta neodvisno nastale podobne mutacije, neodvisno druga od druge. Kaže, da biološke zakonitosti delujejo in virus najde svojo optimalno konfiguracijo, če mu ljudje, njegovi gostitelji, ponujamo dovolj časa in življenjskega prostora za neomejeno širjenje," je dejal.
Večja nalezljivost virusa pomeni, da se več ljudi okuži in posledično več ljudi zboli, zaradi česar jih je več v bolnišnici, več v enotah intenzivnega zdravljenja in večje je število smrti. "Za prebivalstvo je slabše, da je virus bolj nalezljiv kot pa smrtonosen. Za virus pa je dobro, da ni preveč smrtonosen in je bolj nalezljiv, zato so te različice prevladale," je še pojasnil Tomažič.
V Sloveniji so prvi primer okužbe z novim koronavirusom potrdili 4. marca lani, 12. marca je bila prvič razglašena epidemija.
