Nekdanja ameriška zunanja ministrica, na položaju je bila v času predsednika Billa Clintona, Madeleine Albright je ob robu razprav o strateškem konceptu Nata, ki so bile v Sloveniji leta 2009, obiskala tudi tedanjega premiera Boruta Pahorja in gospodarskega ministra Mateja Lahovnika. O namenu srečanja so bili v vladnih vrstah skrivnostni, Lahovnik pa je tedaj dejal: "Lahko da bomo govorili o različnih projektih s področja energetike."
"Mislim, da ne, a nimam zapiskov"
Pogovori Pahor-Freden
So pa ameriške diplomatske depeše, ki jih je objavil Wikileaks, leta 2010 razkrile, da so si ZDA v času, ko je zunanje ministrstvo vodila Hillary Clinton, močno prizadevale za nadaljevanje jedrskih projektov po Evropi, saj v njih vidijo priložnost za milijardne posle za Westinghouse. Leto po obisku Albrightove so depeše, objavljene na Wikileaksu, razkrile tudi pogovor med slovenskim predsednikom vlade Borutom Pahorjem in Bradleyjem Frednom, takratnim vršilcem poslov na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani.
"Nismo dobili podpore Francozov"
Pritiski na gradnje jedrskih elektrarn po svetu so se sicer močno umirili po katastrofalni nesreči v jedrski centrali v elektrarni Fukušima-Daiči na Japonskem, ki je bila posledica cunamija in potresa. "V obdobju, ki ga omenjate, so bili sicer najbolj aktivni pri lobiranju za svojo tehnologijo Američani (Westinghouse) in Francozi (Areva). Ko smo se borili in lobirali za sedež Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) v Sloveniji, nikakor nismo uspeli dobiti podpore Francozov, ker so v prvem krogu na polno podpirali Romune, ki so Nicolasu Sarkozyu takrat obljubili, da bodo Francozi tisti, ki bodo pri njih gradili nuklearke. Karkoli se bo dogajalo pri nas, je dejstvo, da bo v ozadju mesarsko klanje za tak posel, kjer se ne bodo izbirala sredstva. Novšak je meni takrat omenjal, da bo projekt JEK 2 stal tri milijarde, zdaj pa že vidim, da govori o petih milijardah, vprašanje koliko bo na koncu," še pravi Lahovnik.
Ne boj, mesarsko klanje
Potencial za "mesarsko klanje" Lahovnik sicer vidi med ameriškim Westinghouse, francosko Arevo in japonskim Hitachijem. "Hitachiju je nekaj mesecev nazaj propadel posel gradnje nuklearke v Walesu zaradi težav s financiranjem. Zaradi nizkih cene električne energije je namreč težko dobiti partnerje za financiranje nuklearke. Vsi pozabljajo, da je JEK 1 že amortiziran in zato zelo donosen. Cena električne energije iz JEK 2, upoštevajoč stroške financiranja in razgradnje, bo sicer višja, kot je iz TEŠ 6, ampak če bomo predčasno zaprli TEŠ 6 na primer leta 2040, potem je res čas, da se sedaj kljub visokim stroškom drugega bloka na eni in nizki ceni električne energije na drugi strani začne resno pripravljat scenarij za JEK 2. Slovenija rabi vsaj en stabilen in dovolj močan vir energije. V tem smislu je usmeritev premiera Marjana Šarca prava," meni Lahovnik.