Do 4.25 v ponedeljek zjutraj je bilo preštetih 99,93 odstotka glasov na evropskih volitvah. Glede na začasne izide bo imela stranka SDS 4 mandate, Gibanje Svoboda bo imelo 2 mandata, stranke Vesna, NSi in SD pa po en mandat. Udeležba je bila 41,34-odstotna, najvišja od vseh evropskih volitev s slovensko udeležbo.
Stranka SDS je glede na preštete glasove (po 12. uri bodo okrajne volilne komisije ugotavljale še izid glasovanja po pošti iz Slovenije, nazadnje bodo dodali še glasove iz tujine) dobila 30,65 odstotka glasov, Gibanje Svoboda 22,15 odstotka, Vesna 10,53 odstotka, SD 7,72 odstotka, NSi pa 7,66 odstotka. Prva zasledovalka je stranka SLS, ki je dobila 7,24 odstotka glasov. Ostale stranke imajo manj kot 5-odstotno podporo.
Glede na te izide bodo stranko SDS v Evropskem parlamentu zastopali Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič.
Gibanje Svoboda bosta zastopala Irena Joveva in sedanji minister za obrambo Marjan Šarec.
V stranki Vesna je bil za poslanca izvoljen kočevski župan Vladimir Prebilič.
Stranko NSi bo v Bruslju zastopal Matej Tonin, stranko SD pa Matjaž Nemec.
Vseh devet evroposlancev iz Republike Slovenije je bilo izvoljenih s preferenčnimi glasovi volivcev.
Kdo je dobil največ preferenčnih glasov?
Glede na več kot 99 odstotkov preštetih glasovnic je največ preferenčnih glasov dobila nosilka liste SDS Romana Tomc (73.311 glasov), na drugem mestu je nosilka liste Gibanja Svoboda Irena Joveva (70.680), tretji pa je nosilec liste stranke Vesna Vladimir Prebilič (52.078).
Doslej najnižji volilni prag
Volilni prag je bil na letošnjih evropskih volitvah najnižji do zdaj, k temu je prispevalo tudi to, da smo izvolili enega poslanca več kot pred petimi leti. Stranki NSi se je z Matejem Toninom, kot kažejo delni neuradni rezultati, tako uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov. Leta 2014 je z doslej najnižjim deležem glasov za listo to uspelo Tanji Fajon (SD).
Pred petimi leti je bilo za osvojitev poslanskega mandata potrebnih najmanj 11,12 odstotka glasov, kolikor jih je tedaj prejela NSi, poslanski mandat pa je dobila nosilka liste Ljudmila Novak.
Najvišji volilni prag doslej je bil leta 2004, ko je ZLSD za uvrstitev potrebovala 14,15 odstotka glasov. Z zadnjega mesta na listi je poslansko mesto v Bruslju in Strasbourgu takrat osvojil Borut Pahor.
Delitev poslanskih mest med liste kandidatov se na evropskih volitvah pri nas opravi na ravni celotne države. Uporablja se t. t. d'Hondtov sistem. Poslanski mandati se dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo kandidatov deli z vsemi števili od ena do števila poslancev, ki se volijo, letos torej 9. Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Ker volilni prag ni določen volilni prag, je število glasov odvisno od vsakokratne volilne udeležbe. (Va, STA)
Zanimivo je, da je nosilec liste SLS Peter Gregorčič na četrtem mestu po preferencah dobil več preferenčnih glasov (32.008) kot nosilec liste SD Matjaž Nemec (25.445). Več kot Nemec jih je dobila tudi mlada kandidatka stranke SDS Zala Tomašič (26.778), ki je dobila tudi več preferenčnih glasov kot Branko Grims (12.660). Franc Kangler je prejel 11.259 preferenčnih glasov, Aleš Hojs pa 11.956.
Nosilec liste stranke Resni.ca Zoran Stevanović je dobil 14.499 preferenčnih glasov, nosilec liste strank DeSUS in Dobra država Uroš Lipušček 10.483, vodja Levice Nataša Sukič 10.680, vodja stranke Nič od tega Violeta Tomić pa 5.357. Poraženec volitev pa je zagotovo prvi na listi Zelenih Slovenije Klemen Grošelj, sicer sedanji evropski poslanec Svobode, dobil je 3.721 preferenčnih glasov.
Na volitvah je bilo skupno oddanih 698.083 glasovnic. Veljavnih je bilo 667.364.
