To bi dosegli s postopnim zviševanjem splošne olajšave s trenutnih 5260 evrov na 10.000 evrov in s posegom v dohodninsko lestvico. Splošna dohodninska olajšava bi se po predlogu največje opozicijske stranke v letu 2026 dvignila na 8000 evrov, leto zatem bi bila pri 9000 evrih, od leta 2028 naprej pa pri 10.000 evrih, so sporočili iz SDS.
V SDS tako v tem delu sledijo zasnovi dohodninskih sprememb, ki jih je marca 2022, nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami, na predlog takratne vlade pod vodstvom Janeza Janše sprejel DZ in bi pomenila postopen dvig neto plač. Takrat je bil predviden dvig olajšave do leta 2025 na 7500 evrov. Po prihodu na oblast je sedanja koalicija proces postopnega dviga splošne olajšave ustavila.
Poslanska skupina SDS tokrat predlaga tudi poseg v dohodninsko lestvico z dvigom pragov za vstop v posamezne dohodninske razrede in s tem počasnejšim prehodom v višje razrede.
Znižali bi stopnjo za najbogatejše
Podobno kot v davčnih spremembah iz leta 2022 je predvideno znižanje najvišje davčne stopnje s 50 na 45 odstotkov, z novim pragom za vstop v ta razred pri 90.000 evrih. V tem letu je sicer prag za vstop v najvišji razred določen pri nekaj več kot 78.000 evrih.
Prag za vstop v razred s 26-odstotno obdavčitvijo bi se dvignil s sedanjih 9210 na 10.630 evrov, prag za vstop v razred s 33-odstotno obdavčitvijo s 27.089 na 31.240 evrov in prag za vstop v razred z 39-odstotno obdavčitvijo s 54.178 evrov na 62.480 evrov.
Prvi razbremenitveni učinki za zaposlene bi se po navedbah SDS pokazali že leta 2026. Zaposleni z minimalno plačo bi tako po njihovih izračunih prejeli 438 evrov letno oz. 36,50 evra mesečno več. Tisti s povprečno plačo bi prejeli 854 evrov letno oz. 71 evrov mesečno več. Ob dvakratniku povprečne plače pa bi razbremenitev dosegla 1337 evrov letno oz. 111 evrov mesečno.
Leta 2028 pa bi ob dvigovanju splošne olajšave zaposleni z minimalno plačo neto prejeli 758 evrov letno oz. 63 evrov mesečno več. Tisti s povprečno plačo bi prejeli 1374 evrov letno oz. 115 evrov mesečno več, tisti z dvakratnikom povprečne plače pa skoraj 2000 evrov letno oz. 166 evrov mesečno več.
SDS: Zakon je pravičen
Po prepričanju poslancev SDS je njihov zakonski predlog univerzalen in pravičen, saj imajo od predlagane razbremenitve korist vsi zaposleni, ne glede na višino plače. Hkrati pa se znižuje davčni primež in dviguje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, so zapisali.
Poslanka Suzana Lep Šimenko je ob vložitvi zakonskega predloga poudarila, da je vlada pod vodstvom Roberta Goloba s svojo politiko višjih davkov in novih prispevkov neposredno znižala neto plače in življenjski standard ljudi. Zaradi razveljavitve omenjenih dohodninskih sprememb je posameznik s povprečno plačo v tem obdobju po njenih besedah izgubil okoli 3600 evrov neto dohodka.
"S predlogom zakona vračamo zaposlenim tisto, kar jim je bilo odvzeto - pošteno nagrado za njihovo delo in več denarja v njihove žepe," je poudarila.
Do predloga SDS prihaja manj kot teden dni po tem, ko je vlada sprejela izhodišča za uvedbo obvezne božičnice v višini polovice minimalne plače, ki bi bila razbremenjena dohodnine in prispevkov ter pri tem naletela na glasno neodobravanje gospodarstva in ekonomske stroke. Obenem želi vlada spet uvesti ugodnejšo davčno obravnavo samostojnih podjetnikov v sistemu z normiranimi odhodki, ki jo je v lani sprejetih davčnih spremembah zaostrila.
Svoje predloge za davčno razbremenitev je vložila tudi poslanska skupina NSi.
