Za intervjuje za spletni portal Voice of Europe predstavniki SDS niso prejeli plačila, so za Slovensko tiskovno agencijo sporočili iz stranke. Ob tem so izpostavili proukrajinska stališča, ki so jih za omenjeni medij, ki se je znašel v središču afere glede domnevnega ruskega vplivanja v EU, podali njihovi predstavniki.
Češka vlada je v sredo uvedla sankcije proti portalu Voice of Europe s sedežem v Pragi. Po navedbah češkega zunanjega ministrstva je namreč ta portal del ruske operacije vplivanja, katere cilj je postaviti pod vprašaj ozemeljsko celovitost, suverenost in svobodo Ukrajine.
Nekateri evropski politiki, ki so sodelovali z Voice of Europe, so za to prejeli plačilo, je v četrtek zatrdil belgijski premier Alexander De Croo, ki je potrdil, da so njihovi obveščevalci tesno sodelovali s češkimi kolegi pri razkritju proruskih omrežij. Imena teh posameznikov ostajajo neznanka, po navedbah čeških medijev pa naj bi šlo za politike iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske, Nizozemske in Poljske.
Kot je razvidno s spletne strani SDS, so intervjuje za omenjeni portal v preteklosti dali predsednik stranke Janez Janša, vodja njegovega kabineta, ko je bil premier, Peter Šuhel in evropski poslanec Milan Zver. Pogovor s slednjim je bil na strani, ki ni več dostopna, objavljen konec januarja.
"Kot ste lahko tudi sami zasledili, je predsednik SDS v intervjuju, ki ga omenjate, med drugim govoril tudi o tem, da je zahodna podpora ključnega pomena za Ukrajino, in opozoril, da bi pomoč Ukrajini morala biti bolj obsežna, da bi Ukrajina lahko uspešno zaščitila svoje ozemlje. Prav tako je kritično spregovoril tudi o državah, ki kljub sankcijam trgujejo z Rusijo," so za Slovensko tiskovno agencijo povedali v službi za odnose z javnostmi SDS.
Kot so zapisali, sta podobno odgovarjala tudi Šuhel in Zver. "Za intervjuje predstavniki naše stranke seveda niso prejeli plačila," so še pojasnili.
Kot je razvidno z videoposnetkov v produkciji Voice of Europe, ki so še vedno dostopni na platformi Youtube, je portal redno gostil evroposlance, pogosto s skrajno desnega pola, piše bruseljski Politico.
