Premier Marjan Šarec je ob včerajšnjem obisku Nuklerane elektrarne Krško (NEK) z izjavo, da svetle energetske prihodnosti Slovenije ne bo, če ne zgradimo drugega bloka jedrske elektrane v Krškem, začrtal kurz slovenske energetike v prihodnjih desetletjih.
"V luči sprememb, ki se dogajajo na energetskem področju, in razmisleku o prihodnjih virih energije se bo treba kmalu odločiti, kam Slovenija želi. Z vodstvom elektrarne smo ugotovili, da Slovenija zagotovo je jedrska država, saj NEK proizvede velik del električne energije, njen manjko pa bi hitro občutili," je dejal Šarec.
Po Tešu drugi blok NEK, Mokrice namesto hidroelektrarn na Muri
Čeprav se življenjska doba obstoječega bloka NEK izteže že leta 2023, so to z dogovori in nadgradnjami podaljšali do leta 2043. Do takrat naj bi po besedah generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne Stojana Nikolića ugasnila tudi Termoelektrarna Šoštanj. Premier Šarec zato meni, da potrebujemo resno energetsko politiko, s katero bomo začrtali, kaj hočemo. "Če ne bomo želeli vetrnih in če ne bomo želeli termoelektrarn in drugih virov energije, bomo kmalu ugotovili, da energije nimamo od kje dobiti," je še dejal Šarec in dodal, da mora država več napora usmeriti k doseganju energetske neodvisnosti.
Jedrske elektrarne v Evropi
V Evropi trenutno gradijo tri nove jedrske elektrarne; na Slovaškem (Mochovce, predvidoma zgrajena do konca leta 2019), Franciji (Flamanville, predvidoma do konca 2022) in na Finskem (Olkiluoto, do sredine leta 2020). V EU trenutno deluje 128 jedrskih reaktorjev v 14 od 28 držav članic – Belgiji, Bolgariji, Češki, Finski, Franciji, Nemčiji, Madžarski, na Nizozemskem, Romuniji, Slovaškem, Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji. Njihova proizvodnja predstavlja dobro četrtino vse proizvedene elektrike v EU.
A Nemčija namerava do leta 2022 zapreti vse jedrske elektrarne. To je v osnutku prihodnje energetske usmerjenosti nemška vlada zapisala že leta 2010, nemška kanclerka Angela Merkel pa je po nesreči v Fukušimi leta 2011 v ta projekt usmerila vse sile. Trenutno v Nemčiji deluje sedem jedrskih reaktorjev, iz njih pridobivajo dvanajst odstotkov električne energije.
Od odločitve do izgradnje vsaj desetletje
Stane Rožman, predsednik uprave NEK, je bil načelne podpore predsednika vlade vesel, še posebej, kot je dejal, ker so pred njegovo ekipo zahtevne naloge pri izgradnji varnostne nadgradnje in prizadevanjih, da končno pričnejo gradnjo trajnega odlagališča jedrskih odpadkov, ki naj bi bilo zgrajeno do leta 2025.
Martin Novšak, generalni direktor Gen energije, je v sklopu pogovorov o nacionalnem podnebnem in energetskem načrtu, kjer jedrska energija ni dokončno izpostavljena, predlagal, da država v ta dokumenta jasno zapiše, da bo še naprej stavila tudi na jedrsko energijo. Premier Šarec, ki pri jedrski energiji vidi več pozitivnih kot negativnih učinkov, mu je pritrdil in odgovoril, da pričakuje, da bo o tem odločala stroka, saj da prepogosto odločanje prepuščamo tistim, ki delujejo na podlagi čustev - ne pa znanja in strokovnosti.
Manjkajo realne številke in analize
Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je v aktualni Večerovi prilogi V Soboto izpostavila predvsem, da razprave o NEK 2 v Sloveniji nimajo temeljev v izračunih: "Razdvojenosti glede (ne)jedrske prihodnosti se še lep čas ne bomo znebili, saj do zdaj ostajajo razprave subjektivne. Manjkajo realne številke in analize za naše razmere. Pa ne mislim le na denar in čas, tudi povsem fizikalne ocene, koliko megavatnih ur energije lahko prihranimo in koliko nam lahko prinese realno dosegljiv potencial obnovljivih virov, ne vemo natančno. Šele potem bo slika jasnejša, energetska pismenost večja in odločitve lažje."
Lani iz Krškega slaba četrtina električne energije
Premier Šarec sicer koalicijske podpore gradnji drugega bloka NEK še nima, glede na to, da je NEK v polovični slovenski in hrvaški lasti (HEP), včeraj še ni želel ugibati o tem, ali bi lahko pri gradnji in financiranju drugega bloka ponovno sodelovali z drugimi državami.
Nuklearna elektrarna Krško je lani v slovenski energetski prostor prispevala slabo četrtino (23 odstotkov) električne energije. V Gen energiji, ki je polovična lastnica NEK, polovica je v lasti Hrvatske elektroprivrede (HEP), si prizadevajo za dogovor o gradnji drugega bloka NEK, ki bi imel moč od 1200 do 1600 megavatov. Ocene te naložbe se gibljejo okoli pet milijard evrov. Slovenija je lani uvozila 15 odstotkov električne energije, 85 odstotkov energije pa smo proizvedli sami.
