SLOVENIJA

Robert Golob: V zdravstvu začenjamo razvojne projekte

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Predsednika vlade Roberta Goloba in ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana je v UKC Ljubljana sprejel vršilec dolžnosti generalnega direktorja Marko Jug. 
Vlada Rs

"Če smo se prvih šest mesecev ukvarjali z interventnimi ukrepi in izhodno covidno strategijo, je danes simboličen dan, ko začnemo naslavljati razvojne projekte v zdravstvu," je ob današnjem obisku Onkološkega inštituta (OI) in Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) v Ljubljani dejal predsednik vlade Robert Golob. Skupaj z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom sta napovedala, da naj bi se država končno lotila izgradnje protonskega centra, ki bo del Onkološkega inštituta. V njem bodo izvajali protonsko terapijo, ki učinkoviteje uničuje rakaste tumorje in manj prizadene zdravo tkivo. Seznanila pa sta se tudi s potekom prenove glavne stavbe UKC Ljubljana. Slednja teče po načrtih, kljub temu da je vlada evropska sredstva za energetsko sanacijo preusmerila v druge projekte, saj morajo ta biti porabljena do novembra prihodnje leto. Zato bo vlada denar za obnovo glavne stavbe - projekt se je podražil za 15 milijonov evrov - zagotovila iz proračuna. Dokončanje prenove minister pričakuje do konca leta 2025. Takrat naj bi, če bo teklo vse po načrtih, dobili tudi protonski center.

Če je UKC Ljubljana najpomembnejša zdravstvena in tudi učna ustanova, je OI, tako Bešič Loredan, svetovno in evropsko priznana institucija. Zato se Slovenija zavezuje podpreti načrt zdravljenja epidemije raka, ki jo je naslovila Evropska komisija, je utemeljil napoved začetka gradnje protonskega centra. Slednji bo po napovedih predsednika vlade uvrščen v vladne razvojne projekte, in bo financiran s sredstvi iz Programa za okrevanje in odpornost. "Denar je na razpolago, samo nismo ga znali ustrezno uporabiti. S tem naslavljamo krize prihodnosti," je dejal Golob. Koliko bo treba odšteti za center, ki ne bo nastal v obliki javno-zasebnega partnerstva, temveč bo v lasti OI oziroma države, še ni znano. "Znanstveni svet je idejo že potrdil, čakamo še finančno oceno. Če bomo hitri in bomo našli sredstva, imamo konec leta 2025 lahko stavbo že postavljeno." Tako minister, ki je napovedal še, da se bo takoj po novem letu sestal z vodstvom OI, da bi udejanjili načrt zdravljenja bolnikov na način, da bo to potekalo tudi regionalno, pri čemer bodo vsi bolniki deležni enake oskrbe.

Prav obisk predsednika in podpredsednika vlade po besedah strokovne direktorice OI Irene Oblak kaže, da se država zaveda visokega bremena raka in da je inštitut nacionalna, terciarna ustanova vseobsegajoče oskrbe bolnikov z rakom.

Irena Oblak: "Država se zaveda visokega bremena raka."
Sašo Bizjak

Čim hitrejše odkritje rakavih tvorb in takojšnje zdravljenje so eden ključnih dejavnikov uspešnega premagovanja bolezni. In prav na OI so v začetku novembra opozorili, da je v zadnjih treh letih, vključno s prvo polovico letošnjega leta število novopostavljenih diagnoz pri njih in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor padlo v primerjavi z letom 2019. Tako so v letu 2020 postavili za šest odstotkov manj novih diagnoz, v letu 2021 za tri odstotke in v prvi polovici letošnjega leta za osem odstotkov. Strokovnjake upad števila diagnoz skrbi, saj vedo, da je pojavnost raka v populaciji v resnici večja. "Bolnikov z rakom ni manj, le odkrivali jih bomo pozneje. Če bolniki pridejo do zdravnika v napredovalih stadijih bolezni in se zdravljenje raka začne z zamudo, lahko pričakujemo slabše izide zdravljenja, slabšo kakovost življenja in slabše preživetje, kar onkologe tudi najbolj skrbi," je takrat opozorila Irena Oblak in pozvala ljudi, naj se odzovejo na vabila v presejalne programe, kot so Svit, Zora in Dora, ter obiščejo zdravnika ob najmanjšem sumu na raka.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?