Prihodnje leto bo prizadeto praktično vse gospodarstvo in pričakuje se, da bo potrebna pomoč do ene milijarde evrov, je Robert Golob dejal v oddaji Odmevi na TV Slovenija. Napovedal je, da naj bi se roku dveh tednov na širšem srečanju sestali predstavniki vlade in gospodarstva, kjer bodo razpravljali o razmerah in možnih rešitvah.
Pred torkovo izredno sejo, na kateri naj bi odločali o znižanju DDV za več energentov z 22 odstotkov na 9,5 odstotka, je predlog opozicije o dodatnem znižanju DDV na pet odstotkov ocenil kot nepotreben. "Nismo znižali samo DDV, ampak smo naredili cel paket, vključno z zamrznjenimi cenami električne energije in plina, in na to smo uporabili nižji DDV," je dejal. "Ciljali smo, da bodo ljudje kljub draginji to zimo preživeli z nižjimi stroški," je poudaril.
Proračunska sredstva, če bo to potrebno, bo vlada po njegovih besedah raje uporabila za znižanje DDV na hrano, kot pa da bi pregloboko zniževali DDV na energentih. "Vsi ukrepi znižanja DDV so najbolj učinkoviti, če jih spremlja regulacija cen, sicer se del tega znižanja prelije v trgovske marže ali izgubi nekje v verigi," je dejal Golob.
Kar zadeva pomoč gospodarstvu, je Golob menil, da je letos problemov sorazmerno malo, po analizi GZS naj bi draginja prizadela 27 odstotkov podjetij. "V prihodnjem letu pa bo z draginjo obremenjeno celotno gospodarstvo, in če je letos potrebna pomoč 40 milijonov, bo za v prihodnje leto - in do septembra se pričakuje, da bomo imeli te ukrepe na mizi - lahko prišla do ene milijarde," je dejal.
S tem so danes seznanili gospodarstvo, stekel bo tudi ekonomsko-socialni dialog, v roku dveh tednov pa je pričakovati "neke vrste shod gospodarstva na GZS, na katerem bomo javno razpravljali o tem", tema pa bo tudi javnofinančna situacija.
Pred prihajajočimi stotimi dnevi vlade je ocenil delovanje koalicije. Dejal je, da "praske so, a to je najtrdnejša koalicija v zgodovini Slovenije", ki po njegovih besedah dela za ljudi. Glede referendumov, za zdaj so napovedani trije, Golob pa ne izključuje možnosti še kakšnega, se zavzema za referendumski dan, na katerem bi se odločalo o vseh.
Kako pomagati Ukrajini?
Pred jesenskim vrhom voditeljev EU v Pragi, kjer naj bi bile na mizi nove sankcije proti Rusiji, vključno z ukinitvijo izdajanja turističnih vizumov za ruske državljane, je dejal, da glede oblikovanja slovenskega stališča posvetovanja tečejo. "Smo še precej daleč od odločitve, opravili bomo razpravo na vladi in na odboru za zunanjo politiko, šele potem bomo sprejemali odločitev," je dejal.
Pri kakršnem koli ukrepu je smiselno gledati, da je sorazmeren, je dejal. "Menim, da Ukrajini lahko pomagamo na druge načine in je prav, da ji pomagamo na druge načine. Nekateri ukrepi, ki jih je tudi Evropska komisija v preteklosti sprejemala, pa ni nujno, da so imeli ravno tak učinek, kot smo si vsi skupaj želeli," je menil.
Novinarji v politiki in politiki v novinarstvu
Novinarji ves čas prehajajo iz novinarstva v politiko, odkar imamo parlament, pa je odgovoril na vprašanje o razmerju med politiko in novinarstvom. "Verjamem, da bodo prehajali v politiko še naprej. Huje je, ko politika prehaja v novinarstvo. Ko politika zlorabi institucijo, v kateri smo danes, in tja nastavlja politike, ki sploh niso novinarji. To pa je točka, ki ji je treba narediti konec," je še dejal.
