Sanja Verovnik
Povprečna starost stavb, kjer se nahajajo vrtci, je pri nas več kot 45 let, je bilo ugotovljeno v projektu Vrtec+ Razvoj modelov prenove stavb za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, katerega nosilec je bila mariborska Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA).
Na FGPA so zaključili izvedbo triletnega projekta Vrtec+ Razvoj modelov prenove stavb za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Sloveniji, ki je potekal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. Naložbo sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, nosilec projekta pa je bila prav mariborska fakulteta.
Število otrok v vrtcih raste
S ciljem uspešne izvedbe projekta so posamezne občine prosili za soglasje, da bi izvedli meritve posameznih parametrov bivalnega ugodja v vrtčevskih stavbah. Kot je povedala Vesna Lovec iz FGPA, so v Mestni občini Maribor pripomogli k uspešni izvedbi projekta in so dovolili izvajanje meritev na mariborskih stavbah predšolske vzgoje. Skupnost vrtcev Slovenije pa je spodbudila številne ravnatelje, da odgovarjajo na vprašanja raziskovalcev. So pa slednji ponekod v drugih slovenskih krajih naleteli na odpor do sodelovanja v raziskovalnih projektih. "Pokazali so se predsodki in strah," je dejala sogovornica, ki opozori, da je vrtec izredno pomemben element vsake sodobne družbe. "To je prostor, ki mora otrokom zagotoviti varstvo, nego, zdrave bivalne pogoje in s tem ustrezno učno okolje. Število otrok v vrtcih se že nekaj let povečuje v večini slovenskih občin. Številni vrtci se zaradi tega soočajo s pomanjkanjem prostora," opozori Lovčeva in doda, da je poprečna starost vrtčevskih stavb več kot 45 let, zato je večina potrebnih temeljite prenove in prilagajanja sodobnim zahtevam po energijski učinkovitosti in sodobnem pedagoškem procesu.
Prezračevanje zgolj z odpiranjem oken
Meritve so izvedli v 21 igralnicah slovenskih vrtcev v dveh kurilnih sezonah in ugotovili, da je v mnogih zrak suh, temperatura previsoka, prav tako je povišana koncentracija ogljikovega dioksida. "Prezračevanje z odpiranjem oken je ključni dejavnik kakovosti zraka v vrtcih," je dejala Vesna Lovec, saj večina vrtčevskih stavb nima urejenega mehanskega prezračevanja. "Optimalni rezultati kakovosti zraka so bili zabeleženi tam, kjer so igralnice prezračevali dvakrat v intervalih od 15 do 30 minut, in sicer pred prihodom otrok v vrtec, v času, ko so otroci bili na dopoldanskem sprehodu, in po kosilu, temu sta sledila še dva krajša intervala prezračevanja," je pojasnila Levčeva in poudarila, da je o pomenu kakovosti zraka v notranjih prostorih potrebno izobraževati tudi vzgojitelje. Energijska analiza, ki je bila izvedena v 154 stavbah predšolske vzgoje po vsej Sloveniji, je pokazala, da v povprečju večina od njih sodi v energetski razred E. "Analize jasno kažejo, da bo treba večino vrtcev energetsko prenoviti," opozarja Vesna Lovec, hkrati pa poudari, da obstaja za izboljšanje ogromen potencial, tudi v obliki modelov prenov, ki jih ponujajo v omenjenem projektu.
