Poslanci koalicijskih strank so z amandmajem k predlogu za rebalans proračuna za leto 2025 računskemu sodišču odvzeli 3,8 milijona evrov. To pomeni, da so mu znesek denarja, ki ga bo v prihodnjem letu imelo na voljo za svoje delovanje, znižali za 30 odstotkov. Celotna ekipa računskega sodišča na čelu s predsednico Jano Ahčin je zaradi tega predsedniku vlade Robertu Golobu in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič poslala protestno pismo. Z odvzemom denarja so koalicijski poslanci namreč računskemu sodišču odvzeli sredstva, ki jih potrebuje za povsem osnovno vzdrževanje. Že septembra so delo njegovih revizorjev razvrednotili s posegom v plače.
Jana Ahčin je ob predstavitvi pisma pojasnila, da računsko sodišče že 30 let opravlja naloge vrhovnega državnega revizorja. Svojo vlogo opravlja učinkovito in uspešno, kar mu priznavajo tudi mednarodne organizacije. Neodvisni položaj mu zagotavljata ustava in zakon o računskem sodišču. Do zdaj takšnih dejanj vlade ni bilo deležno, zato so se odločili napisati protestno pismo in v njem predstaviti pritiske na neodvisnost, ki jih po njihovem izvaja sedanja vlada.
Za začetek poseg v plače
Začeli so se septembra letos s posegom v plače. Takrat se na računskem sodišču o tem niso odločili obvestiti javnosti, ker je šlo za prvi ukrep vlade, so najprej poskušali zadevo rešiti s pogovori. V zakonu o računskem sodišču je izhodišče za višino plače predsednika, nadalje pa tudi njegovih drugih funkcionarjev, izrecno določena plača predsednika ustavnega sodišča, za plačo namestnika predsednika pa plača sodnika ustavnega sodišča kot ustavno primerljivega predstojnika organa. Tega vlada in državni zbor v zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju nista upoštevala, saj v postopku usklajevanja zakona argumentov in pripomb računskega sodišča nista upoštevala. Na pismo, ki ga je računsko sodišče nanju naslovilo oktobra, z vlade in iz državnega zbora ni prejelo nobenega odgovora.
Tako sta z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju računsko sodišče kot eno od ključnih institucij v tej državi razvrednotila. "Na ta način bo postalo tudi manj zanimivo za visoko usposobljene strokovnjake, predvsem revizorje, ki so steber in garant, da bo institucija tudi v prihodnje lahko delovala zakonito, učinkovito ter visoko strokovno," piše v protestnem pismu.
Rebalans vzel že dogovorjeni denar
Drugi pritisk vlade na neodvisnost računskega sodišča se je po besedah Jane Ahčin zgodil prejšnji teden ob sprejemanju rebalansa proračuna države za leto 2025. Že njeni predhodniki so opozarjali na pomen finančne neodvisnosti računskega sodišča, da morajo biti ustavni organi, med katerimi je tudi računsko sodišče, finančno neodvisni, je leta 2020 presodilo ustavno sodišče.
9,1 milijona evrov je bil usklajen in na vladi sprejet znesek, a so ga nato v parlamentu zmanjšali na dobrih 5 milijonov
Čeprav je bil predlog rebalansa proračuna za leto 2025 z računskim sodiščem usklajen in sprejet na vladi, je skupina koalicijskih poslancev na seji državnega zbora vložila dopolnilo s predlogom za znižanje zneska za računsko sodišče za 3,8 milijona evrov oziroma za 30 odstotkov. V proračunu za leto 2025, ki je bil sprejet lani novembra, je bilo zanj sicer predvidenih 9,11 milijona evrov. V predlogu za rebalans, ki ga je sprejela vlada, sprememba tega zneska v dogovoru z računskim sodiščem ni bila predvidena. Kljub temu je bilo v državnem zboru sprejeto dopolnilo koalicijskih strank za znižanje zneska in tako bo računsko sodišče leta 2025 v proračunu imelo na voljo dobrih pet milijonov evrov.
Fiskalni svet: Potrebujejo ustrezna sredstva
"Neodvisne institucije so pomemben del ustroja modernih držav. Z opozarjanjem na morebitne nepravilnosti prispevajo k večji transparentnosti in odgovornosti vlade, saj povečujejo zavedanje javnosti glede njenega delovanja. Zato je pomembno, da imajo na voljo ustrezna in na srednji rok predvidljiva sredstva za svoje delovanje. Tudi zaposleni iz neodvisnih institucij nastopajo na trgu dela, za zagotovitev njihove stalnosti in kakovosti ter v izogib negativni selekciji pa je treba primerno ovrednotiti njihovo delo znotraj sistema plač javnega sektorja. O pomenu obstoja in kakovosti institucij za gospodarski napredek sta v raziskavi 'Why nations fail?' pisala tudi letošnja Nobelova nagrajenca Acemoglu in Robinson," so za Večer pojasnili na fiskalnem svetu.
Odvzeta tudi sredstva za osnovno vzdrževanje
Znesek 9,11 milijona evrov, ki je bil usklajen z računskim sodiščem in sprejet na vladi, je "vključeval tudi celostno in sistematično zagotovitev materialnih pogojev za njegovo delo", razlagajo na računskem sodišču. Z zmanjšanjem so bila računskemu sodišču "odvzeta celo sredstva, ki jih organ potrebuje za povsem osnovno vzdrževanje, brez vsakega sistemskega in strateško usmerjenega posega v zagotavljanje normalnih pogojev za delo", piše v protestnem pismu.
Jana Ahčin je pojasnila, da računsko sodišče v stavbi na Slovenski cesti v Ljubljani deluje že 30 let, objekt je dotrajan in potreben prenove, prostori so premajhni, saj se v enem prostoru gnete šest revizorjev. Ekipa predsednika vlade in predsednico državnega zbora v protestnem pismu opominja, da je ustavno sodišče presodilo, da ima vlada na voljo veliko možnosti za prerazporejanje preostalih proračunskih sredstev. Z njimi lahko poskrbi za uravnoteženost proračuna in fiskalno stabilnost, ne da bi hkrati protiustavno posegla v finančno neodvisnost ustavnih organov.
Vlada podprla amandma zaradi reševanja Onkološkega inštituta
Na ministrstvu za finance v odzivu pravijo, da je vlada podprla amandma poslancev, ker zagotavlja sredstva za pripravljalna dela pri reševanju pereče prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana, ki jih prej zaradi pomanjkanja dokumentacije še ni bilo možno načrtovati, in ker je ocenila, da bo kljub amandmaju predlagana višina sredstev zadostovala za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti računskega sodišča.
Če se bo med letom izkazalo, da mu primanjkuje sredstev, pa da bodo iskali ustrezne rešitve.
Revanšizem za Litijsko?
Na novinarsko vprašanje, ali znižanje proračunskih sredstev morda vidi kot odziv na ugotovitve računskega sodišča v nekaterih odmevnih revizijskih poročilih, kot je nakup stavbe na Litijski, je Jana Ahčin odgovorila, da močno upa, da vlada ne deluje tako. "Mogoče pa ostaja nekoliko grenkega priokusa in dvom, da to predstavlja kak revanšizem s strani vlade," je še dodala. Računsko sodišče bo s sredstvi, ki jih ima na voljo, svoje delo še naprej opravljalo skrbno, brez kakršnega koli revanšizma, je zagotovila. Decembra bo objavilo še eno poročilo, s katerim kani vladi spet stopiti na žulj. "Meni se zdi to super, da vlada zmanjšuje sredstva tistim, ki bodo nadzirali naslednjo vlado, ker naslednja vlada ne bo od tistih, ki so to sprejeli," je za Večer sarkastično protest komentiral nekdanji minister za finance Janez Šušteršič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
