V zadnjih tednih so pomembne sodne odločitve v ZDA in Evropi ponovno odprle ključna pravna vprašanja o odgovornosti tehnoloških velikanov, varstvu osebnih podatkov ter dopustnosti uporabe umetne inteligence. Primeri iz Los Angelesa, Amsterdama, Rige in Kassla kažejo, da pravo pospešeno dohiteva tehnološki razvoj – vendar pogosto z neenotnimi pristopi.
V Reviji Pravna praksa poročajo, da je v Združenih državah Amerike porota v Los Angelesu v odmevni civilni tožbi proti podjetjema Meta in Google odločila, da sta družbeni omrežji prispevali k zasvojenosti uporabnice. Tožnici je prisodila šest milijonov dolarjev odškodnine, pri čemer večji delež bremena nosi Meta. Čeprav višina odškodnine za takšna giganta ni visoka, je pa pripoznava s strani sodišča, da sta tudi soodgovorna za zasvojenost. Primer, ki še ni pravnomočen, odpira vprašanje odgovornosti platform za psihološke posledice njihovega delovanja. Tožnica je zatrjevala, da je zaradi dolgotrajne uporabe YouTuba in Instagrama razvila odvisnost, kar je vplivalo tudi na njeno duševno zdravje.
Na Nizozemskem je okrožno sodišče v Amsterdamu sprejelo precedenčno odločitev glede umetne inteligence in zasebnosti. Podjetju xAI v lasti Elona Muska je odredilo, da mora prenehati ustvarjati in distribuirati gole podobe oseb brez njihovega soglasja. Ob tem je zagrozilo z denarno kaznijo v višini 100.000 evrov na dan v primeru nespoštovanja sodbe. Odločitev pomeni jasno sporočilo, da tudi generativna umetna inteligenca ne more obiti temeljnih pravil varstva osebnih podatkov in dostojanstva posameznika.
Latvijsko ustavno sodišče je medtem tehtalo razmerje med nacionalno identiteto, jezikovno politiko in varnostjo države. Razsodilo je, da zakonska zahteva, po kateri mora javna radiotelevizija del vsebin ustvarjati v manjšinskih jezikih, ni v skladu z ustavo. Sodišče je poudarilo pomen latvijščine kot državnega jezika ter opozorilo na širši geopolitični kontekst, vključno z vplivom ruskih medijev in propagande. Po presoji sodišča mora država pri urejanju medijskega prostora primarno varovati svojo varnost in identiteto.
V Nemčiji pa se pravosodje vse bolj ukvarja z vplivom umetne inteligence na akademsko integriteto. Upravno sodišče v Kasslu je odločalo v primerih dveh študentov, katerih dela so bila označena kot produkt generativne umetne inteligence. Sodišče je pritrdilo univerzi in izpostavilo, da obstajajo prepoznavni vzorci uporabe takšnih orodij, kot so ponavljajoče se strukture in nekritično povzemanje idej. Ob tem je opozorilo, da je tudi enkratna neoznačena uporaba umetne inteligence lahko problematična, ter poudarilo pomen transparentnosti in akademske poštenosti.
Skupni imenovalec vseh primerov je hitro spreminjajoče se pravno okolje, v katerem sodišča postajajo ključni akter pri določanju meja dopustnega ravnanja v digitalni družbi. Čeprav so odločitve raznolike, jasno kažejo na trend: odgovornost za posledice tehnologije se vse bolj prenaša na njene ustvarjalce in uporabnike.
