"Nov način obračunavanja omrežnin je ne samo sporen, ampak je v več pogledih tudi zgrešen. Seveda ima le malo skupnega z varčevanjem in nič skupnega z zmanjšanjem izpustov.
Glavni cilj spremenjene metodologije je zvišanje prihodkov petih elektrodistributerjev, ki so po desetletjih slabega načrtovanja, slabega poslovanja in zanemarjanja investicij pred skoraj nemogočo nalogo, da v nekaj letih temeljito posodobijo distribucijsko omrežje. Elektrodistributerji bi morali v desetih letih, od 2023 do 2032, v prenovo distribucijskega omrežja, to je tistih 'kablov', ki potekajo od daljnovodov do stanovanj in podjetij, vložiti okoli pet milijard evrov.
Država jim je sicer postavila precej skromnejši cilj 3,5 milijarde evrov. Nižji cilj je predvsem posledica ukrepov, s katerimi država ovira investicije posameznikov v nove tehnologije, kot so strešne elektrarne, električni avtomobili in toplotne črpalke (del tega oviranja je, kot kaže, tudi novi izračun omrežnin). A ključna težava elektrodistibuterjev je v tem, da je njihova investicijska sposobnost le okoli 40 odstotkov investicijskega zneska, ki ga pričakuje država. Torej minimuma, ki že pomeni omejevanje zasebnih investicij v podnebni prehod.
Z zvišanjem omrežnin bi se jim investicijska sposobnost povečala. Toda ali so do višjih omrežnin upravičeni? Odgovor je ne. Prihodki slovenskih distribucijskih podjetij so povsem primerljivi s sorodnimi v tujini ali celo višji. Problem torej niso prihodki, ampak dolgo obdobje slabega poslovanja, ki vključuje zanemarjanje dolgoročnega investicijskega načrtovanja ..."
