Referendumsko vprašanje o JEK 2 kot za telebane: Zakaj starosta energetike in poslanec Gibanja Svoboda govori o kuhinji?

Poslanske skupine Svobode, SDS, SD in NSi so v parlamentarni postopek v DZ vložile predlog za posvetovalni referendum o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke. Čeprav naj bi o predlogu razpravljali tudi na parlamentarnem odboru, kot kaže, te razprave ne bo, o referendumskem vprašanju, vezanem na resolucijo, pa bo odločal kar takoj državni zbor. "Pristop na tem področju bo skupen ... Ocenjujemo, da gre za projekt celotne države in več generacij in tukaj ni prostora za leve in desne," je v izjavi za medije v DZ dejala poslanka Svobode ter predsednica parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič. Okoli predloga so se s Svobodo poenotili še SDS, SD in NSi, ne pa tudi v Levici.

"Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?" se glasi predlagano vprašanje, na katero naj bi državljani odgovarjali v jeseni. A je vprašanje vezano na Resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki jo mora parlament še sprejeti, čas za podajanje pripomb nanjo pa je že potekel. Resolucija med drugim navaja, da državni zbor "podpira vzpostavitev projektne organizacije za izvedbo nalog investitorja z zadostnimi sredstvi in kadri", vsebuje pa tudi poziv vsem deležnikom, da postopke pripravljalnih aktivnosti za jedrske novogradnje obravnavajo prioritetno. Gradnji drugega bloka tako odpira vsa vrata, na kar so v ponedeljek opozorili tudi Mladi za pravičnost in razvoj. Nasprotno so odločitev pozdravili v Gospodarski zbornici Slovenije.

Levica: Postopek naj bo javen in transparenten

V Levici se pod predlog za razpis referenduma niso podpisali zaradi neznank. "Predlog resolucije, na katero se sklicuje referendumsko vprašanje, sploh še ni v parlamentarni proceduri, njena vsebina je trenutno v medresorskem in medstrankarskem usklajevanju. V tem trenutku ni znano niti to, kakšna bo nazivna moč JEK 2, kakšna bo cena izgradnje in pa kakšna bo cena električne energije iz tega obrata," pišejo pri Levici in dodajajo še, da vsi planski dokumenti države, ki omenjajo možnost izgradnje JEK 2, predvidevajo, da se pred sprejetjem dokončne odločitve opravijo vse potrebne ekonomske, tehnične in druge analize smotrnosti takšne odločitve. Te pa do danes niso bile pripravljene. "Referendum o JEK 2 naj se odvije takrat, ko bo imela javnost na razpolago vse potrebne strokovne, prostorske, varnostne, stroškovne in druge relevantne informacije o projektu. Poskrbeti moramo, da se pri projektu JEK 2 ne bo ponovil šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, postopek mora zato potekati javno in transparentno, javnost pa naj se odloči takrat, ko bodo na razpolago vse potrebne informacije," še dodajajo pri Levici.

Skuhano v ozkem krogu

Kot kaže, poenotenja ne pozdravljajo vsi poslanci koalicije, ki je v koalicijski pogodbi sicer zapisala, da naj bi šlo za informiran referendum. "Besedilo je nenavadno in predvsem takšno, da državljanom ne daje možnosti, da bi se o vprašanju informirano odločali. In to besedilo je bilo 'skuhano' in usklajeno v zelo ozkem krogu," pravi Miroslav Gregorič, poslanec Gibanja Svoboda, sicer strokovnjak za jedrsko varnost in podpredsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Potem ko so v njegovi stranki zapisali njegovo ime pod predlog, je svoj podpis umaknil.

"Državljani bodo tako odločali, ali se gre v gradnjo novega bloka jedrske elektrarne, ne da bi vedeli, kolikšne bodo cena investicije, nazivna moč, predvidena cena elektrike iz novega bloka in koliko časa bo trajala gradnja. To je bianco menica in besedilo je takšno, kot da je pripravljeno za telebane. Nisem proti jedrski energiji ali referendumu, ampak naj državljani vedo, o čem odločajo." Kako je možno, da v pogovore o tako pomembni temi ni bilo vključeno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo niti ni o tem razpravljal odbor za infrastrukturo in okolje? "V vrhovih energetike gre za boj oziroma mesarsko klanje. Imamo vsaj tri lobije - premogovni je bil močan v času odločanja o TEŠ 6 in investicija je s 600 milijonov narasla na milijardo in pol, potem imamo hidroenergetike, ki niso več tako močni, ter jedrski lobi, ki pa je zelo močan," meni poslanec.

Koliko bi stal nov blok jedrske elektrarne, je težko predvideti, ocene se gibljejo okoli 15 milijard evrov, kar bi pomenilo, da mora investitor Gen energija pridobiti posojilo in državno poroštvo zanj, odplačati pa bi moral 30 milijard evrov v 30 letih (milijardo na leto), pa tudi, da bo cena elektrike iz novega bloka zelo visoka, meni Gregorič. Ceno viša še dejstvo, da projekt zahteva protipotresno gradnjo - znano je, da Krško leži na potresnem območju, celo na aktivni tektonski prelomnici Libna. Na to je opozoril tudi francoski Inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN (ustanova, ki svetuje upravnim organom s področja jedrske varnosti), ki je v letu 2013 v pismu JEK zapisal, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna.