"Čas je, da izdajatelje medijev in odločevalce tudi s skupnim nastopom opozorimo na mačehovski odnos do novinarjev in drugih medijskih delavcev," je opozorila predsednica sindikata Alenka Potočnik.
Pozvala je k aktivaciji vseh medijskih delavcev, da bi skupaj izdajatelje medijev in odločevalce opozorili na pomanjkanje vizije in odločnosti pri skrbi za novinarsko, uredniško in finančno neodvisnost, ki so ključne za profesionalno delo in zagotavljanje pravice do obveščenosti.
Po letu in pol vodenja stavke in pogajanj za sklenitev stavkovnega sporazuma na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) skupščina ugotavlja, da so razmere na RTVS še naprej zaostrene. Kot posebej zaskrbljujoče vidi napovedi rezanja programov, stroškov dela in pravic, ki izhajajo iz dela. Če bi se to uresničilo v programskih in finančnih načrtih zavoda, bi to pomenilo pristajanje na finančno izsiljevanje, s katerim vlada potiska zavod v skrajno krčenje njegovih dejavnosti, so navedli.
Skupščina poziva tako vodstvo zavoda kot ustanovitelja, da zagotovita pogoje, v katerih bo RTVS z vsemi ustvarjalci lahko opravljala javno službo v polnem obsegu in izpolnjevala svoje poslanstvo.
Skupščina kot še posebej resne ocenila razmere v zasebnih medijih
Prav tako je znova pozvala vlado, da izpolni svojo obveznost do RTVS in zagotovi sistemsko primerno financiranje za delovanje edinega javnega medija v državi, ki je tudi institucija posebnega kulturnega in nacionalnega pomena.
Skupščina je kot še posebej resne ocenila razmere v zasebnih medijih, v katerih se znova izkazuje, da zasebni interes nadvlada javnega, kot denimo v primeru Večera. Skupščina zato znova poziva vodstvo Večera, naj ustavi napovedano selitev časopisne hiše v prostore v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča, strategijo razvoja enega pomembnejših časopisov v državi pa oblikuje skupaj z zaposlenimi in v interesu javnosti.
Prav tako skupščina poziva druge uprave in lastnike medijev, naj takoj začnejo socialni dialog in zagotovijo ustrezne delovne pogoje za zaposlene.
Nenazadnje skupščina ob predlogu zakona o medijih, ki ga je ministrstvo za kulturo v torek dalo v javno razpravo, ugotavlja, da na ministrstvu pri pripravi "najsodobnejšega medijskega zakona", kot ga imenujejo, niso upoštevali sodobnih načinov za pisanje zakonskih predlogov in v samo pripravo zakona še pred javno razpravo niso vključili strokovne in zainteresirane javnosti. Niti sindikat niti društvo novinarjev v ta del nista bila vključena, čeprav so predstavniki ministrstva to napovedali ob nastopu mandata, so opozorili na skupščini.
Sindikat bo predlog zakona sicer preučil in podal pripombe in predloge.
Sindikat je na skupščini podprl še načrt dela za prihodnje leto, v okviru katerega se bo denimo usmeril v večji obseg pravne pomoči in krepitev obstoječih sindikatov v medijih.
