Računsko sodišče je revidiralo učinkovitost zmanjševanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav v obdobju od 1. januarja 2017 do 30. junija 2024. Revizijo je izvedlo na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) in na Direkciji Republike Slovenije za vode. Po mnenju računskega sodišča sta bila ministrstvo in direkcija za vode pri zmanjševanju poplavne ogroženosti delno učinkovita.
Računsko sodišče je ugotovilo, da je MNVP v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti zbralo obstoječe podatke o načrtovanih aktivnostih na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti ter jih prikazalo po porečjih. Pri tem ni določilo ciljev, prilagojenih posameznemu porečju, pač pa je določilo za vsa porečja enake cilje ter ni opredelilo kazalnikov za njihovo merjenje. Za posamezna porečja je predvidelo pripravo celovitih hidrološko-hidravličnih študij z analizo obstoječega stanja porečja, oceno poplavne nevarnosti in ogroženosti porečja ter z opredelitvijo merljivih ciljev in kazalnikov. Konec obdobja, na katero se nanaša revizija, sta bili v izdelavi celoviti hidrološko-hidravlični študiji za dve od 18 porečij, za eno pa je bila v pripravi projektna naloga. Za preostala porečja načrti MNVP in Direkcije Republike Slovenije za vode glede priprave tovrstnih študij niso bili jasni, ugotavlja računsko sodišče.
MNVP je v načrtih zmanjševanja poplavne ogroženosti predvidelo 20 ukrepov, ki naslavljajo celoten cikel obvladovanja poplavne ogroženosti. Računsko sodišče je v reviziji obravnavalo ukrepe, ki se nanašajo na določanje in upoštevanje poplavnih območij, zaščito razlivnih površin, na katerih se lahko poplavna voda brez večje škode razlije in tudi zadrži, prilagoditev rabe zemljišč v porečjih, ter gradbene ukrepe. Na področju izvajanja navedenih ukrepov računsko sodišče meni, da so v državi pri zmanjševanju poplavne ogroženosti gradbeni ukrepi še vedno prednostni pristop. V primeru negradbenih ukrepov pa računsko sodišče ocenjuje, da bi jih revidiranca lahko izvajala bolj aktivno; Direkcija RS za vode na primer ni razpolagala z natančnimi podatki o lokaciji ter obsegu zavarovanih razlivnih površin, ki naj bi se jih zaščitilo v okviru ukrepa identifikacija, vzpostavitev in ohranitev razlivnih površin visokih voda. Prav tako MNVP ni poznalo nobenega konkretnega primera uporabe ukrepa prilagoditev rabe zemljišč v porečjih. Na poplavnih območjih je MNVP sicer pripravilo karte poplavnih območij, ki jih bo v prihodnosti še dopolnjevalo, Direkcija RS za vode pa je, sicer z zaostanki, omejevala poseganje v prostor na poplavna območja. MNVP tudi ni zagotovilo ustreznih pogojev za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad posegi, ki so v neskladju z zakonodajo in lahko povečujejo poplavno ogroženost.
Pri načrtovanju in izvajanju ukrepov so bili v obdobju, na katero se nanaša revizija, na vedno bolj konkreten in strukturiran način upoštevani tudi okoljski cilji ter ob koncu tega obdobja tudi vplivi podnebnih sprememb. Na področju spremljanja izvajanja načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti je računsko sodišče ugotovilo, da je MNVP podrobneje spremljalo zgolj izvajanje gradbenih projektov, izvajanja ostalih – negradbenih ukrepov pa ne.
Računsko sodišče je MNVP in Direkciji RS za vode podalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti zmanjševanja poplavne ogroženosti, oba pa sta že izvedla tudi ukrepe za izboljšanje stanja.
