Računsko sodišče je pričakovano potrdilo ugotovljene nepravilnosti ministrstva za pravosodje pod prejšnjim vodstvom pri nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski v Ljubljani in nekatere še podrobneje izpostavilo. Ministrica za pravosodje Andreja Katič meni, da bo treba premisliti o organizaciji vodenja tako zahtevnih investicij.
Ministrica Katič, ki je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Dominike Švarc Pipan zaradi afere Litijska pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili svoje delo. "Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev računskega sodišča," je navedla. "Osebno pa menim tudi, da se je prehitro in ne dovolj premišljeno sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z izgradnjo nove sodne stavbe, da se, namesto racionalizacije objekta, prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Analiza, ki je predlagala tovrstno rešitev, je namreč zaustavila vse dotedanje naloge, ki so bile izvedene in pri katerih so sodelovali tako predstavniki sodstva, ministrstva ter zunanje javnosti," je dodala Katič.
Hkrati pa meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, "saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da ni tako".
Za nakup ni bilo podlage, niso niti primerjali ponudb ...
Računsko sodišče je zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski.
Litijska: Vse so naredili narobe
Predsednica računskega sodišča Jana Ahčin je ob ugotovitvah revizije nakupa stavbe na Litijski opozorila, da so na ministrstvu za pravosodje pri pripravi tega projekta zatajile vse kontrole, investicijska dokumentacija pa je bil pripravljena nepopolno in nepravilno ter v nasprotju z veljavnimi predpisi in zakoni.
Ob ugotovitvah državnih revizorjev je Ahčin izpostavila, da so v tem primeru na ministrstvu za pravosodje pripravili projekt, ki ga ne bi bili smeli izpeljati na način, kot so ga. Pri tem so zatajile vse kontrole, tudi ker niso spoštovali rokov, določenih v predpisih o izvrševanju proračuna.
Zaključno revizijsko poročilo sicer ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zaokrožil v medijih. Ministrstvu med drugim očita, da pri pripravi proračuna za lani nakupa poslovne stavbe ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je za nakup stavbe zagotovila vlada decembra lani, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.
Ravnalo je tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva, ki ga ta poda v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, ocenjuje računsko sodišče.
Računsko sodišče opozarja tudi, da ministrstvo ni izkazalo, da je pred sklenitvijo pogodbe pripravilo analizo oziroma primerjavo med dvema ustreznima prejetima ponudbama, s katero bi lahko upravičilo oziroma utemeljilo izbiro ponudbe, za katero se je odločilo.
