Jana Ahčin je nova predsednica Računskega sodišča RS, izvolilo jo je 60 poslancev. Nekdanja direktorica Finančne uprave RS (Furs) bo tako na položaju nasledila Tomaža Vesela in postala prva ženska na čelu vrhovne revizijske ustanove v državi. Do zdaj je bila svetovalka predsednika računskega sodišča. Dosedanjemu predsedniku Veselu se je mandat iztekel s koncem maja, a ga je, ker DZ še ni imenoval njegovega naslednika, podaljšal do sredine junija. Od takrat ustanovo začasno vodi njegova prva namestnica Maja Bilbija. S 54 glasovi za in 25 proti pa je državni zbor Milana M. Cvikla imenoval za viceguvernerja Banke Slovenije. Nekdanji slovenski član evropskega računskega sodišča, v zadnjem času pa predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijo, se tako pridružuje svetu Banke Slovenije, ki ga vodi guverner Boštjan Vasle.
Cvikl se sicer ni prijavil na poziv predsednika republike za kandidature za viceguvernerja. Za ta položaj so tokrat kandidature oddali Primož Dolenc, ki je viceguvernersko funkcijo opravljal do začetka aprila, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan. Ker pa je Pahor v primeru imenovanja viceguvernerja lahko izbiral tudi med drugimi imeni, je po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin sledil predlogom vladajoče koalicije, ki jo poleg SD sestavljata največja vladna stranka Gibanje Svoboda in Levica, in v DZ poslal predlog za Cviklovo imenovanje v svet Banke Slovenije.
Glede dilem o njegovem dosedanjem političnem delovanju je Cvikl v javni predstavitvi zatrdil, da bo delo na mestu viceguvernerja opravljal skrbno, samostojno in strokovno. Obenem je spomnil, da je pretežni del svoje delovne poti deloval kot tehnokrat. "Zato dobro razumem tehnokratsko delo. Tehnokrati spoštujemo zakonske omejitve in pristojnosti, da bi kar najbolj učinkovito in uspešno uresničevali poslanstvo in vizijo institucije, ki ji pripadajo," je pojasnil, tako želi delovati in okrepiti zaupanje v delovanje centralne banke.
Imenovanje novega viceguvernerja se je nekoliko zavleklo. Pahor je moral namreč poziv za to mesto ponoviti, potem ko je prejšnji sklic DZ v začetku februarja odrekel podporo kandidatu Marjanu Divjaku.
Cvikl se v svetu Banke Slovenije pridružuje guvernerju Boštjanu Vasletu, njegovi namestnici Tini Žumer ter viceguvernerjema Ireni Vodopivec Jean in Jožefu Bradešku. Vodopivec Jean je medtem v DZ poslala prošnjo, naj jo z 31. julijem iz osebnih razlogov razreši s položaja, kar se je danes tudi zgodilo, tako da bo v kratkem potreben nov postopek za imenovane viceguvernerja.
Za funkcijo predsednika računskega sodišča so se na poziv predsednika republike prijavili še Miroslav Kranjc, Dušan Sterle in Aleksej Šinigoj. V pogovorih z vodji poslanskih skupin je Borut Pahor ugotovil, da zadostno podporo za imenovanje uživa Jana Ahčin, in predlog za njeno potrditev poslal v DZ.
Po potrditvi v DZ je nova predsednica imenovanje opisala kot izjemno čast in veliko odgovornost. Zagotovila je, da bo s sodelavci poskrbela za neodvisno, strokovno, objektivno in učinkovito delovanje računskega sodišča tudi v prihodnje, da bo lahko ustanova še naprej prispevala k bolj pravilni in smotrni porabi proračunskih sredstev.
"Vloga mi je pisana na kožo in imam vizijo, kaj bi spremenila," je pojasnila na nedavni predstavitvi javnosti. Prepričana je tudi, da lahko z znanjem in izkušnjami prispeva k še boljšem delovanju računskega sodišča. Možnosti za izboljšanje vidi predvsem na revizijskem področju in na strani zakonodaje.
Ravno zato je pred dnevi napovedala, da bo njena prva pot v DZ in na ministrstvo za finance z namenom spremembe zakona o računskem sodišču, ki je z enim popravkom vmes star 20 let. Zakon je po njenih besedah precej tog in ne omogoča, da bi se posamezni procesi odvili hitreje. "S spremembami bomo omogočili, da se postopki skrajšajo in so bolj učinkoviti. Z njimi bi razširili krog upravičencev, ki jih nadzira računsko sodišče, in to, da bi lahko pridobili podatke iz več virov kot danes," je pojasnila.
Prevetrila bi tudi svetovalno vlogo računskega sodišča, ki v revizijah zavezancem poleg ukrepov izdaja priporočila ter pripravlja predloge za spremembe zakonodajnih rešitev.
Jana Ahčin devetletno vodenje računskega sodišča prevzema kot prva ženska. Pred njo so se na predsedniškem mestu zvrstili Vojko A. Antončič, Igor Šoltes in že omenjeni Vesel.
