Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji sta takoj po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pripravila razpravo. Vodila jo je urednica portala Metina lista Nataša Briški. Na daljavo so iz Strasbourga sodelovali trije slovenski evropski poslanci in naš evropski komisar, v Hiši EU v Ljubljani pa še nekdanji diplomat in publicist Mirko Cigler.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je pojasnil, da je vsak tak govor rezultat obširnih posvetovanj s člani komisije, upošteva se tudi razpoloženje v Evropskem parlamentu in v državah članicah. "Glavno vodilo je bil poziv k enotnosti in solidarnosti. Časi so težki." Izrazil je zadovoljstvo, da je predsednica v govor vključila tudi vprašanje podnebnih sprememb. Omenil je, da v okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito vodijo največjo in najdaljšo operacijo podpore Ukrajini v vrednosti več kot 70.000 ton različne pomoči.

Poslanka Romana Tomc (EPP) je pričakovala navdihujoč in energičen govor: "To smo tudi dobili. A ljudi v EU in Sloveniji najbolj skrbi, kako bomo preživeli zimo. Predsednica konkretnih odgovorov ni dala, ni predstavila ukrepov, ki bodo učinkovali takoj. To sem pogrešala." Opozorila je, da je med poslanci v Evropskem parlamentu in v posameznih članicah čutiti, da niso vsi na istem bregu: "Zdaj vlade ukrepajo po svoje, rešujejo svoje ljudi in gospodarstvo ter se požvižgajo na solidarnosti in enotnost, marsikdo s figo v žepu." Milan Brglez (S&D) je pogrešal več pozornosti sociali: "Navedeni so sicer bili nekateri nastavki pri regulaciji trga plina in električne energije. Če bo Evropa tu ukrepala, bodo države lahko zaščitile ljudi pred energetsko revščino. Sociala je bila zreducirana na področje solidarnosti med generacijami, kar je eden od delov stebra socialnih pravic, a ostaja nejasno, kaj točno to pomeni." Kot je še izpostavil, je bilo malo tudi govora o vprašanju človekovih pravic. Poslanka Irena Joveva (Renew) se je vprašala, kaj se bo s predlogi dejansko zgodilo: "Marsikakšna stvar ne gre skozi prav zaradi neenotnosti in nesolidarnosti. Poleg sociale sem v govoru pogrešala tudi del o evropskem aktu o medijski svobodi, pa tudi glede vladavine prava je bilo povedanega zelo malo." Glede Zahodnega Balkana je menila, da je sicer prav omenjati podporo regiji, a "je treba uresničiti tisto, kar rečemo". Sicer prihaja do izgube zaupanja ljudi v regiji v EU.

Po mnenju Mirka Ciglerja je govor imel dva naboja; prvi je pomiriti evropsko javnost pred zimo spričo energetske draginje in inflacije in drugi, kaj poraz Rusije pomeni za Evropo in svet v prihodnosti: "V razpravi v Evropskem parlamentu ni prišlo do relativizacije vloge Rusije v tej vojni. V domači javnosti smo namreč prepogosto priča temu, da 'agresija je obsojanja vredna, vendar...'. (zur)