Čeprav je za porabo vseh sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost čas samo še do konca leta 2026, je Slovenija do zdaj prejela le predplačilo v višini 231 milijonov evrov. Zahtevek za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v Evropski komisiji še vedno ocenjujejo. V Uradu Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (URSOO) ocenjujejo, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh dvanajst mejnikov in ciljev, ki jih je treba izpolniti za izplačilo teh sredstev. Evropska komisija namreč izplačilo posameznega obroka odobri, šele ko oceni, da je država izpolnila vse mejnike in cilje iz svojega nacionalnega programa za okrevanje in odpornost (NOO).
Vrednost zahtevka, ki so ga lani v jeseni poslali v Bruselj, je 57 milijonov evrov bruto oziroma okvirno 49,6 milijona evrov neto, saj bo Evropska komisija pri izračunu plačila upoštevala sorazmerni del predplačila. "Kot smo seznanjeni, bi lahko Evropska komisija z ocenjevanjem prvega zahtevka za plačilo nepovratnih sredstev zaključila v marcu, kar bi lahko pomenilo izplačilo v aprilu," so v uradu URSOO pojasnili za Večer.
Deset obrokov, šest nakazil
Nepovratna sredstva, ki jih ima na voljo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bo Slovenija predvidoma črpala v desetih obrokih, posojila pa v šestih obrokih. Sredstva, ki jih bo prejela v posameznih obrokih, ne bodo namenjena točno določenim projektom, ampak tistim, ki se že izvajajo, ne glede na področje, ker se plačila iz evropske blagajne stekajo v namenski proračunski sklad. Iz tega sklada država financira stroške za že izvedene aktivnosti na projektih. "Država nastale stroške na projektih trenutno pokriva iz predplačila evropskih sredstev, ki jih je v višini 231 milijonov evrov iz Bruslja prejela septembra 2021," pojasnjujejo v uradu URSOO.
Za izpolnjevanje mejnikov in ciljev, ki so pogoj za izplačilo posameznih obrokov, so po njihovi razlagi odgovorna ministrstva in vladne službe v vlogi nosilnih organov. Oni so tudi tisti, ki v procesu neformalnega ocenjevanja doseganja mejnikov in ciljev sodelujejo z Evropsko komisijo. Mejniki in cilji so povezani z izvajanjem naložb in reform. Da jih bo izvedla, se je Slovenija zavezala v nacionalnem programu za okrevanje in odpornost (NOO), ki je podlaga za črpanje teh sredstev.
V uradu URSOO na podlagi podatkov, ki so jih zbrali po ministrstvih, ocenjujejo, da je do zdaj izpolnjenih 45 mejnikov in ciljev od 209. Navedli so nam po dva primera izpolnjenih in neizpolnjenih mejnikov in ciljev za izplačilo. Primera izpolnjenih mejnikov in ciljev, ki ta po njihovi oceni izpolnjena za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev, sta sprejetje strategije digitalne transformacije podjetij in začetek veljavnosti sprememb zakona o spodbujanju investicij z namenom spodbujanja zelenega prehoda. Primera neizpolnjenih mejnikov in ciljev za izplačilo drugega obroka nepovratnih sredstev sta začetek veljavnosti zakona o alternativnih gorivih v prometu in oddaja naročil za ekosisteme inovativne poslovne infrastrukture in njihovo upravljanje.
Vlada bo morala prilagoditi
Slovenija bo lahko do konca leta 2026 koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, kar je 286 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano ob pripravi programa NOO. "Vsled temu bo morala vlada prilagoditi NOO, kar bo najverjetneje vplivalo tudi na število mejnikov/ciljev. V procesu prilagoditev načrta, ki jih bo morala država uskladiti z Evropsko komisijo, bo vlada upoštevala tudi kriterij dejanske izvedljivosti posameznega ukrepa v programskem obdobju do konca leta 2026," so nam razložili v uradu URSOO.
Do dva zahtevka letno
Država lahko v Bruselj pošlje do dva zahtevka za plačilo na leto. Zahtevek je lahko sestavljen iz več obrokov. "V drugi zahtevek, ki ga bomo v Bruselj posredovali predvidoma v drugi polovici leta, bomo najverjetneje združili več obrokov, saj so postopki obravnave posameznega zahtevka zelo dolgotrajni," so nam pojasnili v uradu URSOO. Iz katerih obrokov bo zahtevek sestavljen, bo odvisno od doseganja mejnikov/ciljev pri drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter pri prvem obroku za posojila. "Na časovnico pošiljanja zahtevka in njegovo vsebino bo vplivala tudi prilagoditev načrta, ki bo naslavljala predvsem nižjo alokacijo nepovratnih sredstev in cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov. Prilagoditev ukrepov NOO bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov," so dodali v uradu URSOO.
Slovenija je po njihovih besedah v procesu vzpostavitve sistema za izvajanje programa NOO zaprosila za tehnično pomoč Evropske komisije. Gre za nadgradnjo na področjih koordinacije, spremljanja, projektnega vodenja, poročanja in nadzora). Pri Evropski komisiji je tudi vloga za nov projekt s podobno vsebino, pravijo v uradu URSOO.
