Uredba je začela veljati konec meseca januarja in kaj konkretno je zdaj drugače? "Že zdaj je bilo mogoče vse vrste antimikrobikov dobiti le na veterinarski recept in nikakor ne v prosti prodaji. Po novem se omejuje uporaba, da jo bodo veterinarji res predpisovali za zdravljenje le v nujnih primerih po vsej Evropski uniji, ne pa rutinsko ali kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo živali ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev, pa tudi ne za spodbujanje rasti in povečanje donosa. Uredba uvaja še obveznost zbiranja in poročanja podatkov o obsegu prodaje in uporabi protimikrobnih zdravil po živalskih vrstah," je pojasnil veterinar dr. Anton Svetlin iz sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Tudi zdravljenje celotne skupine živali oziroma črede se zdaj ukinja. Z antimikrobiki lahko zdravijo le še obolelo žival, skupino pa le, kadar je tveganje veliko in bi posledice lahko bile širše.
Odpornost proti antibiotikom ogroža tudi ljudi
Protimikrobna zdravila so tista, ki se uporabljajo za zdravljenje nalezljivih bolezni in okužb. V to skupino sodijo antiprotozoiki, antimikotiki in najbolj znani antibiotiki, ki so najbolj problematični ob preveliki uporabi, zato se njihova uporaba po novem spremlja natančneje.
"Stroka podpira preudarno uporabo," razlaga Svetlin. S preveliko uporabo antimikrobnih zdravil bi lahko ta postala neučinkovita, saj bi se pojavile odporne bakterije. Velika večina učinkovin, ki se uporabljajo pri antibiotikih za živali, se uporablja tudi pri ljudeh, in če bi postale neučinkovite, bi to vplivalo tudi na zdravljenje ljudi. Uredba, ki bo omogočila boljšo razpoložljivost zdravil, uvaja tudi nekatere dodatne omejitve pri uporabi spojin, ki so kritičnega pomena za zdravljenje ljudi, da zaradi preširoke uporabe ne bi postajale neučinkovite, kar posledično otežuje zdravljenje nekaterih bolezni pri ljudeh.
Razvoj antibiotikov ne dohaja trenda odpornosti
Da so antibiotiki vedno manj učinkoviti, v praksi že zaznavamo. Bakterije se branijo delovanja antibiotikov tako, da razvijejo odpornost proti posameznemu ali več antibiotikom, kar ogroža učinkovitost zdravljenja ljudi in tudi živali. "Mikrobna odpornost naj bi bila vzrok približno 700.000 smrti na leto po vsem svetu in vsaka država je potencialno prizadeta. Če bi se trend naraščanja nadaljeval, ocenjujemo, da bi lahko število smrti pri ljudeh do leta 2050 naraslo na deset milijonov letno," pojasnjuje Svetlin. Na drugi strani pa vsega tega trenda razvoj novih antibiotikov ne dohaja, zato je treba skrbeti za ohranjanje učinkovitosti obstoječih z odgovornejšo uporabo.
Ocena skupne svetovne porabe protimikrobnih zdravil v živinoreji se je še pred leti gibala okoli 130.000 ton na leto
V Sloveniji je stanje glede uporabe dobro. Smo v skupini desetih držav z najmanjšo uporabo teh zdravil pri živalih za proizvodnjo hrane v Evropski uniji. Po podatkih Evropske agencije za zdravila je najmanjša uporaba na Norveškem, sledijo Islandija, Švedska in Finska, največja uporaba pa je na Cipru, sledijo Poljska, Italija, Portugalska in Madžarska. "Da smo v Sloveniji med desetimi državami z nižjo prodajo, je zasluga rejcev in veterinarjev, ki skrbijo za zdravje živali, so pa tudi demografske razlike v populacijah živali," nadaljuje Svetlin, a ob tem dodaja, da bakterije meja ne poznajo in je zato njihovo odpornost proti antibiotikom treba obvladovati po vsem svetu. Tako kot v EU, kjer je od leta 2011 prodaja antibiotikov za živali za proizvodnjo živil v 25 državah padla za 43 odstotkov, vlagajo napore za manjšo porabo skladno z globalnim akcijskim načrtom obvladovanja mikrobne odpornosti in nacionalnimi strategijami tudi drugod po svetu.
Intenzivna živinoreja največji porabnik
Ker se v svetovnem merilu več antibiotikov porabi za živali kot za ljudi (to ne velja za Slovenijo), je uporaba antibiotikov največja v državah, kjer imajo veliko živinoreje. Ocena skupne svetovne porabe protimikrobnih zdravil v živinoreji se je še pred leti gibala okoli 130.000 ton na leto. Intenzivna masovna proizvodnja je največji porabnik antimikrobnih zdravil. "Zato so ključne prilagoditve, da se z različnimi možnostmi zmanjša potrebe po uporabi antibiotikov za zdravljenje živali. To lahko dosežemo z usmeritvami v sisteme rej, ki varujejo zdravje in dobro počutje živali, kar je neločljivo povezano z načini reje in gojenja, namesto rutinske uporabe protimikrobnih zdravil," je še povedal in ob tem dodal, da poraba v svetu raste predvsem zaradi vse večjih potreb po hrani. "Po svetu se na območjih, kjer populacija ljudi izraziteje narašča, povečujejo potrebe po živilih živalskega izvora. Zato raste število živali na kmetijah in posledično lahko tudi potrebe po antibiotikih," še dodaja. Okoli 20 odstotkov držav pa še vedno antibiotike uporablja za pospeševanje rasti živali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
